Hujše kot kuga

Minimalna plača, najnižje dopustno plačilo za polni delovni čas, se je z januarjem za osebo brez otrok zvišala za sto evrov, s 778 evrov neto na 878. A čeprav gre za zvišanje najnižjih plač, nobeno zvišanje ne sproži tako enotnega ogorčenega odziva lobističnih gospodarskih združenj; ta vsako leto napovejo, da bo to imelo kataklizmične posledice za gospodarstvo in družbo. Je pa pred dnevi predsednik ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija Blaž Brodnjak (ki je na položaju predsednika uprave NLB leta 2021 dobival v povprečju 20.130,71 evra neto mesečne plače) recimo brez zadržkov javno podprl zvišanje plač zdravnikov.

Maja 2019 je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila večurni posvet Domino učinek zakona o minimalni plači. Sledil je novi zakonski zahtevi, da se z letom 2020 iz izračuna minimalne plače dokončno izločijo vsi dodatki, tudi »nagrade« za delovno ali poslovno uspešnost. Pri tem je treba opozoriti, da so se do prepovedi leta 2015 v minimalno plačo vključevali celo dodatki za praznično, nedeljsko in nočno delo. Čeprav se je v predstavitvah najetih profesorjev ekonomije izkazalo, da stvari niso »črno-bele« in da so učinki zvišanja minimalne plače odvisni od številnih posebnosti, kot je recimo zakonska ureditev socialnih zavarovanj v posamezni državi, se je profesorju s Fakultete za družbene vede Anžetu Burgerju v predstavitvi zdelo nujno poudariti izsledke »sveže« ameriške raziskave, po kateri je desetodstotno zvišanje minimalne plače povezano z dvoodstotnim povečanjem premoženjskih kaznivih dejanj med mladimi.

Tudi zdajšnje zvišanje minimalne plače s 1074,43 evra bruto na 1203,36 oziroma s 778 evrov neto na 878 za osebo brez otrok je pričakovano sprožilo »množično usklajeno kričanje nekaterih ekonomskih, dohodninskih, finančnih itd. strokovnjakov,« kot je pojav povzel Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Spet se je pojavilo strašenje z večjo brezposelnostjo najmanj kvalificiranih, češ da jih bodo podjetja še bolj pospešeno zamenjevala z avtomati, podjetja naj bi bila zaradi višjih stroškov plač prisiljena dražiti izdelke, s tem se bo dodatno zvišala inflacija in prizadela vse, omenjala pa se je tudi selitev proizvodnje iz Slovenije, ker seveda dejansko obstajajo države, kjer je mogoče delavce za polni delovni čas plačati manj. »Sporočilo vsem tem doom strokovnjakom, ki opletajo s katastrofičnimi scenariji ob dvigu minimalne plače: dajte, prosim, utihnite,« je na omrežju Facebook pozval Lukić in poudaril več podatkov, med drugim tega, da je bil neto čisti dobiček gospodarskih družb leta 2021 za 99 odstotkov višji kot leto prej, čeprav se je takrat minimalna plača prav tako zvišala.

Še vsako leto od uvedbe rasti minimalne plače so slovenska podjetja brez težav preživela ta domnevno smrtonosni udarec. Tudi dobički so rasli, celo v trgovini, kjer je največ zaposlenih z minimalno plačo.

Odgovor nakazujejo zadnji zbirni podatki o poslovanju gospodarskih družb za leto 2021. Podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) kažejo, da je 69 tisoč slovenskih podjetij leta 2021 skupaj ustvarilo 5,7 milijarde evrov čistega dobička neto, kar je 2,8 milijarde evrov več kot leta 2020 – plače pa so se v istem času v povprečju zvišale za sedem odstotkov. Analiza AJPES tudi kaže, da se kataklizmične napovedi iz leta 2019 glede posledic zvišanja minimalne plače niso uresničile. Leta 2021 se je poleg podvojitve dobička povečalo tudi število zaposlenih (upoštevajoč delovne ure), in sicer za več kot 18 tisoč, na 522.492. Tudi podjetjem v trgovini na drobno, kjer daleč največ zaposlenih prejema minimalno plačo, je šlo leta 2021 zelo dobro. Podjetja v dejavnosti »Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil« so imela 1,3 milijarde evrov čistega dobička neto, kar je dobre pol milijarde evrov več kot v vsakem od prejšnjih let, to pa je bila tudi dejavnost, kjer se je najbolj povečalo število zaposlenih. Pri vsem je treba povedati, da je ravno leta 2021, v času covida, Janševa vlada podjetjem pol leta subvencionirala izplačila minimalnih plač s 50 evri na mesec, za kar je bilo iz proračuna porabljenih 24 milijonov evrov. Prav na podlagi teh subvencij je prišlo do razkritja in izračuna, da minimalno plačo prejema približno 74 tisoč zaposlenih v gospodarstvu – največ v trgovini (v Mercatorju recimo 5564 zaposlenih od nekaj več kot 9300). To je sicer manj kot desetina delovno aktivnega prebivalstva, predvsem pa bistveno manj, kot bi sklepali iz alarma, ki ga ob vsakem zvišanju minimalne plače sproži gospodarstvo.

A alarm je posledica druge realnosti; Slovenija ima med državami EU največ plač nakopičenih le malenkost nad minimalno plačo. Zadnji podatki finančne uprave za november lani recimo kažejo, da je plačo za polni delovni čas (176 ur) v znesku do 1200 evrov bruto prejelo 77.093 zaposlenih, plačo, ki je bila od te višja za največ 25 evrov, pa še dodatnih 13.107 zaposlenih. V Gospodarski zbornici Slovenije še opozarjajo, da v državi minimalna plača zavzema največji delež v povprečni plači in da »visoka plačna kompresija deluje negativno na motivacijo zaposlenih v kolektivih«, za kar seveda ne krivijo na splošno (pre)nizkih plač, ampak previsoko minimalno plačo.

Pri vsem tem je treba opozoriti, da se pri sedanjem 12-odstotnem zvišanju minimalne plače s 1074 evrov na 1203 evre bruto stroški delodajalcev ne bodo zvišali za 12 odstotkov, ampak za 8,46 odstotka, saj delodajalci lani socialnih prispevkov niso plačevali od zneska minimalne plače, ampak od višjega zneska (1181,75 evra), ki je bil določen kot najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Po višini minimalne plače je bila Slovenija lani med državami članicami EU na osmem mestu, prvi je Luksemburg (2257 evrov), zadnja pa Bolgarija (363 evrov).

Ob sedanjem zvišanju minimalne plače – to je prav tako že tradicija – se je oglasilo tudi Združenje bank Slovenije s sporočilom: »Kreditna sposobnost prebivalstva se je zaradi zvišanja minimalne plače poslabšala.« Ter: »Posledice tako visokega zvišanja minimalne bruto plače za najem posojil bodo izrazito negativne.« Sporočilo je vsaj čudno, saj v skrajnosti namiguje, da bi znižanje minimalne plače na recimo sto evrov izboljšalo kreditno sposobnost prebivalstva, kar je seveda nesmisel. A v ozadju svarila Združenja bank Slovenije je povsem druga zgodba; gre za kritiko regulatorja bančnih storitev, Banke Slovenije, ki že od novembra 2019 zahteva – če poenostavimo – da mora potrošniku po plačilu posojil vsak mesec na računu ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače. To pomeni, da se pri vsakem zvišanju minimalne plače zviša tudi znesek, ki mora ostati na računu posojilojemalcev, s tem pa vsi, ki imajo plačo, višjo od minimalne, postanejo manj kreditno sposobni, kot so bili pred zvišanjem minimalne plače. Seveda bi Banka Slovenije znesek lahko popravljala v skladu s spremenjenimi razmerji, vendar tega nikoli ne naredi. Konkretno je tako moralo pred januarskim zvišanjem minimalne plače na računu kreditojemalca ostati 816,57 evra, po zvišanju pa 914,55 evra. In posledice? Po izračunu Združenja bank Slovenije je oseba s povprečno slovensko plačo 1317,60 evra neto lahko do januarskega zvišanja minimalne plače najela posojilo z mesečnim obrokom 501,03 evra, zdaj pa sme obrok znašati le še 403,05 evra. S to spremembo se je seveda znižal celotni mogoči znesek posojila, za katerega se lahko zadolži oseba za najdaljšo mogočo dobo 20 let, in sicer s približno 88 tisoč evrov na 71 tisoč evrov, torej za dobrih 17 tisoč evrov.

V Združenju bank Slovenije so v dodatnih pojasnilih vendarle pokazali na Banko Slovenije in jo pozvali k odpravi veljavnih pravil. V njej pa se branijo, da tudi zakon o izvršbi in zavarovanju določa, da mora dolžniku po izvršbi ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače oziroma ustrezno več, če dolžnik preživlja recimo družinskega člana. Toda tukaj bi morala biti Banka Slovenije bolj »dinamična«, saj pravila določa sama. Dejansko se za posojilojemalca, ki prejema 1317,60 evra mesečne neto plače, ne spremeni popolnoma nič, če se njegovemu sosedu, ki dela za minimalno plačo, ta zviša s 778 evrov neto na 878 – denarja za odplačilo posojila prvi nima nič manj in nič več, le da mu v stiski zdaj laže pomaga sosed z višjim minimalcem, če se pošalimo.

Pri Banki Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Vasleta, ki na mesec prejema približno 16.400 evrov bruto, torej 15 minimalnih plač, niso potrdili, da bodo karkoli spremenili. Navedli so le, da spremljajo razvoj tveganj v bančnem sistemu. Zadnji podatki o slabih posojilih so za lanski oktober: takrat je bilo med 12,8 milijarde evrov posojil, odobrenih prebivalstvu, nedonosnih 1,7 odstotka ali 216 milijonov evrov, kar je sicer manj kot konec leta 2021, ko je bil delež slaba dva odstotka.