Zdravniki, radi vas imamo

V Mladini 03/20.1.2023 v rubriki pisma piše pismo Franci Gerbec, Domžale. Pisec pravi, citiram: »Za Mladino smo očitno Društvo na srcu operiranih Slovenije, Društvo za zdravje naroda in podpisani že nekaj let eden glavnih dežurnih krivcev za sedanje razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako tudi v navedenem članku Boruta Mekine na temo zdravstva, v katerem smo si »prislužili« ovadbo in naznanilo, da smo pomemben in vpliven člen »fronte organizacij«, ki si zadnji dve desetletji bolj ali manj odkrito zavzemajo za »komercializacijo« javnega zdravstva. Ta fronta v Sloveniji raste in se krepi ter je že veliko širša od zdravniške zbornice, zdravniškega združenja ali sindikata Fides.« Delo 8.3.2018 v članku »Skrb za bolnike ali posel?« piše, citiram: »V upravnem odboru društva za zdravje naroda med drugimi sedijo predsednica uprave MC Medicor Metka Zorc, član nadzornega sveta dr. Boris Pleskovič, nekdanja direktorica Medicorja Barbara Ravnik in Dora Benedik, solastnica podjetja Dorikvan, nekdaj velikega delničarja MC Medicor. Član nadzornega sveta MC Medicor je tudi Bojan Petek, predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije, ki se je poleg Ocvirka podpisal pod pismo premieru.« O »civilni naravi« društev bolnikov, v obrambo katerih se oglaša Franci Gerbec, imena odločevalcev v teh društvih povedo veliko, če že ne ravno vsega. Kar sem uspel najti na internetu o teh društvih, se besedi javno zdravstvo prav izogibajo. Njih verjetno zanima predvsem javni žakelj denarja za zdravstvo.

Glede možnosti ureditve vsem dostopnega javnega zdravstva je pravzaprav dobro, da se sesuvajo zdravstveni sistemi zdravstva tudi v najrazvitejših evropskih državah Velika Britanija, Španija in še kje, kjer je beseda privatno v vrhu seznama družbenih vrednot. Pri nas je privatizacija alfa in omega politike NSi. Pandemija COVID-19 je jasno pokazala moč javnega zdravstvenega sistema na eni in nemoč/neučinkovitost zdravstvenega sistema, temelječega na privatni lastnini. Dolgoročno, vsestransko in vsem dostopne temeljne zdravstvene storitve lahko nudi le javni zdravstveni sistem. Zdravstvene ustanove v zasebni lasti so lahko samo dopolnitev uslug javnega zdravstvenega sistema.

Za to navajam naslednje ključne strokovne, teoretične ugotovitve: 1. Bogastvo narodov ( je magnum opus škotskega ekonomista in moralnega filozofa Adama Smitha, prva izdaja 1776) ugotavlja, da zaučinkovito načrtovanje, razvoj in izvedbo nekaterih sektorjev družbe, države, gospodarstva je zasebna lastnina kapitala neučinkovita. Tu navaja policijo, vojsko, sodstvo, državni upravni aparat, infrastrukturo … ter zdravstvo in šolstvo. Ugotavlja pomen skupnega družbenega interesa in potrebo po javnem sektorju. 2. Adam Smith velja za očeta teorije trga. Trg je eden temeljev sodobne (kapitalistične) družbe. Poznavalci teorije trga vedo za številne omejitve in stroge pogoje regulacije trga, da ta deluje v skladu s teorijo. Ena od omejitev je elastičnost ponudbe in povpraševanja na trgu določene storitve, blaga … Vemo, da potreba po zdravju ni elastična (ni tekoče odvisna od cene zdravljenja). Ko imamo pljučnico, ne moremo čakati na primerno ceno, ali se odpovedati zdravljenju, ker je cena za nas previsoka. Zato se v zgodovini pojavi zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja solidarnostno skrb vseh zavarovancev za zdravljenje posameznih zavarovancev glede na zdravstvene potrebe posameznika. Trg in zasebna last kapitala sta siamska dvojčka in zato zdravstvo v zasebni lasti ne more biti nosilec skrbi za zdravje družbe. Zasebno zdravstvo ne more biti v širšem družbenem smislu niti enakopravno javnemu zdravstvu, lahko ga le dopolnjuje. Javni zdravstveni sektor je seveda kompleksen, obsežen in zato upravljavsko, investicijsko… zelo zahteven, a je nujen! 3. Pa poglejmo na zdravstvo še z etičnega, moralnega vidika. Zlasti politična desnica kot zagovornik (neomejene) privatizacije zdravstva se rada hvali s krščanskimi vrednotami naše razvite, zahodne družbe. Temeljni postulat (zasebnega) kapitala je dobiček/profit, ki v celoti pripada lastniku kapitala. Je etično, moralno, krščansko kovati dobiček na nesreči, stiski, brezizhodnem položaju bolnega človeka? In kakšna je to učinkovitost kapitala, ki se napaja iz javnih/državnih sredstev?

Že Adam Smith opozarja, da egoistični motiv zasebne koristi stalno ogroža trg z monopoli oligopoli, korupcijo … Združenja kapitala in danes še velekapitala pa svojim si dobičkonosnim interesom danes podrejajo cele države. Po teoriji trga le tega sploh ni brez regulacije dovolj močne in do vseh pravične države. Torej brez močne države tudi (zasebni) kapital nasploh izgubi učinkovitost in je družbeno nekoristen/ škodljiv! Moje stališče: v zdravstvu bi morale tudi zasebne ustanove delovati kot neprofitne.

Delo, 7.7.2017, »Zakaj se bolnišnice skrivajo pred bolniki?«, citiram: »Med najboljšimi svetovnimi primeri bolnišničnih spletnih strani je spletna platforma Klinike Mayo (Rochester, ZDA). Seveda ne brez razloga, gre za največjo in najprestižnejšo ameriško neprofitno bolnico, ki si je skozi 128-letno zgodovino ustvarila sloves in tradicijo, zaradi katere je trenutno ta klinika najboljša v osmih od 15 ocenjevanih specialističnih strok v ZDA in je hkrati tudi najbolje rangirana bolnica v ZDA.« Konec citata.