Izjava v zvezi z napovedano reformo zdravstvenega sistema

Člani_ce iniciative Glas ljudstva smo ogorčeni in globoko zaskrbljeni nad predstavljenimi zaključki koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju o načrtovani zdravstveni reformi. Naš odziv temelji na izjavah predsednika vlade ter na novinarski konferenci ministra za zdravje, ki je potekala danes.

Prioritetni ukrepi, ki jih je minister Loredan danes predstavil, ne upoštevajo ključnih zavez iz koalicijske pogodbe in predvolilnih obljub volivcem, da niti ne omenjamo v celoti prezrtih zahtev, izraženih na stavki pacientov.

Minister je na koalicijskem vrhu in na novinarski konferenci izrazito selektivno in splošno predstavil problematiko javnega zdravstva. Ni naslovil problematike konflikta interesov, ki ga predstavlja dvojna praksa, ni naslovil finančnih neravnovesij, ki spodbujajo prehajanje zdravnikov iz javnih ustanov med koncesionarje, ni naslovil zavarovanj, ki omogočajo preskakovanje vrst in s tem rušijo enakopravnost javnega zdravstva, in tudi ni naslovil povsem jasnih predvolilnih zavez vseh koalicijskih strank, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukine brez krčenja košarice pravic.

Minister se tudi ni opredelil do stavkovnih zahtev civilne družbe. Predlagani prioritetni ukrepi pomenijo očitno nazadovanje v primerjavi s predvolilnimi zaobljubami strank vladajoče koalicije in tudi z vsebino koalicijske pogodbe iz maja 2022. Pomenijo tudi namerno ignoriranje ključnih zahtev civilne družbe, predstavljenih na stavki pacientov 10. januarja 2023.

Ob vsem naštetem je nesprejemljivo, da želi vlada vse poslance in poslanke koalicije po hitrem postopku prisiliti v podpisovanje »Zavez za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme«, ki jih javnost sploh ni videla in ni imela možnosti, da bi se do njih opredelila. Nujno je, da se Zaveze pred podpisom uskladijo z vsebino koalicijske pogodbe in pridobijo tudi podporo javnosti.

Zaveze, ki zmanjšujejo usmerjenost reforme v krepitev javnega zdravstva z javnimi izvajalci in potihoma odpirajo vrata privatizaciji in dobičkarstvu, so popolnoma nesprejemljive. Prav tako so nesprejemljive Zaveze, ki omejujejo pravico in dolžnost poslank in poslancev, da nasprotujejo tovrstnim pobudam, ki bi se utegnile “nepričakovano” pojaviti v samem procesu oblikovanja reforme.

1. Vlada ni postavila jasne ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom: Koalicijska pogodba napoveduje razmejitev javnega in zasebnega zdravstva (˝Odpravljeno bo popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedena bo konkurenčna prepoved dela …˝). Glas ljudstva zahteva jasno razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem. Zaveze z Brda tega ključnega problema, parazitiranja zasebnega na javnem sektorju, sploh ne omenjajo in posledično ne predvidevajo nobenega ukrepa.

2. Problem dela v dvojni praksi (t. i. dvoživk) ostaja: Na koalicijskem vrhu in v izjavi za javnost minister ni pojasnil, kako namerava vlada omejiti oz. prekiniti popoldansko delo zdravnikov (dvojne prakse). Koalicijska pogodba tako zavezo sicer vsebuje (iz koalicijske pogodbe: “Odprava ‘popoldanskega dela’ zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih in razmejitev javnega ter zasebnega zdravstva”), trenutni predlog reforme pa se temu izogiba. Tudi v časovnici, predstavljeni na tiskovni konferenci, to področje ni naslovljeno. Javnost ostaja brez zagotovila, da se bo z delom v dvojnih praksah prenehalo. Celo nasprotno, v načrtu je bilo omenjeno, da se “ob objektivnem pomanjkanju kadra” dela zdravnikov ne bo omejevalo, kar lahko razumemo edino kot odobravanje nadaljnjega dela v dvojnih praksah.

3. Prek koncesionarjev se bo še naprej odpiralo vrata zasebnim profitom na račun javnih sredstev. V iniciativi Glas ljudstva nikakor ne nasprotujemo delu koncesionarjev (kot je bilo s strani predstavnikov vlade zavajajoče predstavljeno), temveč poudarjamo, da mora podeljevanje koncesij temeljiti na potrebah prebivalstva, ne pa na želji po profitu in dobičkarstvu. Menimo, da se mora podeljevanje koncesij omejiti na dejanske potrebe ter se z občin prenesti na raven Ministrstva za zdravje. Minister govori, o “iskanju ravnovesja”, a brez kakršnih koli pojasnil. Dodaja tudi, da “ne bomo prepovedovali ali omejevali dela”. Z napovedanim “iskanjem ravnovesja med javnim in zasebnim” se vlada ponovno odmika od koalicijskih zavez, kjer se je jasno opredelila do tega, da bo razmejila javno in zasebno.

4. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) ostaja pod vprašajem: Koalicijska pogodba napoveduje ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do konca leta 2024. Predsednik vlade je na tiskovni konferenci napovedal ukinitev DZZ šele v letu 2025. V Zavezah, ki so jih dobili poslanci in poslanke (in jih je minister predstavil na novinarski konferenci), pa ukinitev doplačil in s tem DZZ sploh ni omenjena, pač pa je zapisano: “Strukturno bomo prenovili in nadgradili DZZ.” Glas ljudstva ponovno zahteva, da se DZZ čimprej ukine, kar je mogoče urediti takoj, z interventnim zakonom, ki bo odpravil doplačila zdravstvenih storitev (s čimer se DZZ v sedanji obliki prenese v zdravstveni prispevek).

Predsednik vlade in minister sta napovedala uvedbo “univerzalnih zdravstvenih storitev” oz. “univerzalnega zavarovanja”. Pri tem se odpira ključno vprašanje, katere storitve bo univerzalno zavarovanje dejansko zajemalo. Minister je napovedal opredelitev osnovne košarice pravic, nikakor pa ni zagotovil, da bo obseg košarice pravic ostal enak ali se povečal. V iniciativi Glas ljudstva zagovarjamo povečanje košarice osnovnih pravic (npr. za storitve s področja zobozdravstvenega varstva, psihoterapije in fizioterapije ter dostopa do nekaterih medicinskih pripomočkov), čemur so se zavezale tudi koalicijske stranke. Glede na pretekle izjave pa upravičeno dvomimo, da bodo šle vladne reforme res v to smer. Iz danes povedanega izhaja upravičena bojazen, da bodo šli ukrepi vlade ravno v nasprotno smer, in sicer v uvedbo košarice A in košarice B, čemur odločno nasprotujemo. To bi najverjetneje zmanjšalo obseg osnovnih pravic in povečalo obseg plačljivih storitev. 5. Reforma ZZZS odpira možnost političnega prevzema: Minister je napovedal digitalno in strukturno preobrazbo ZZZS. Podpiramo ukrepe, ki bi šli v smeri digitalizacije, skupne nabave in večje transparentnosti upravljanja javnih sredstev. Vendar nas skrbi, da se pod pretvezo “digitalizacije” skriva tudi želja po obvladovanju sredstev, saj lahko iz drugih izjav sklepamo, da se napoveduje tudi sprememba sestave skupščine ZZZS. Opozarjamo, da je ZZZS last pacientov oziroma zavarovancev in ne političnih strank. ZZZS vodi skupščina, ki je edina struktura v zdravstvenem sistemu, kjer imajo večino upravičenci/zavarovanci oz. delavke in delavci. To zagotavlja, da je ZZZS javen. Upravičeno skrbi, da pavšalne kritike odpirajo možnost za politični prevzem tega javnega zavoda, namesto da bi se krepila vloga zavarovancev, tj. pacientov.

Prav tako smo zaskrbljeni nad poskusi preusmerjanja pozornosti. ZZZS je prikazan kot ključni krivec za stanje v slovenskem zdravstvu, kar odvrača pozornost od številnih drugih sistemskih problemov, ki že zadnjih 30 let spodjedajo javno zdravstvo. 6. Ni jasno, kdaj in kako bo vsem zavarovancem zagotovljen dostop do izbranega osebnega zdravnika: Veseli nas, da je ministrstvo upoštevalo del predlogov, ki smo jih sooblikovali skupaj z družinskimi zdravniki in ki zadevajo administrativne razbremenitve družinskih zdravnikov ter zaposlitve novih kadrov. A ocenjujemo, da je situacija dovolj pereča, da predlagamo sprejem interventnega zakona. Predlagana časovnica je povsem nesprejemljiva za več kot 130.000 izbrisanih pacientov. Ostajamo tudi brez zagotovila, da bodo po razbremenitvi spremenjeni glavarinski količniki in s tem zakonsko omogočen dostop do zdravnika za vse.