Evropa / Zgodovinsko nizki rezultati v boju proti korupciji

Zaskrbljujoče ugotovitve nevladne organizacije Transparency International (TI) ob objavi indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju (CPI) za leto 2022

V boju proti korupciji je skoraj tretjina držav v Zahodni Evropi in EU dosegla zgodovinsko nizke rezultate, ugotavlja nevladna organizacija Transparency International (TI) ob današnji objavi indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju (CPI) za leto 2022. Ob tem opozarja na tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti.

TI ob objavi rezultatov indeksa CPI, ki meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi, razkriva, da večina od 180 ocenjenih držav v zadnjem desetletju na indeksu ni napredovala v boju proti korupciji in da je več kot dve tretjini držav ocenjenih z manj kot 50 točkami, povprečna ocena je 43. Rezultat 0 pomeni visoko zaznano koruptivnost države, rezultat 100 pa "zelo čisto" državo.

Skoraj tretjina držav v Zahodni Evropi in EU je sicer v letu 2022 dobila doslej najnižje ocene, tudi Slovenija s 56 točkami, ki se je uvrstila na 41. mesto. Lani so v zahodni Evropi svojo zgodovinsko najnižjo raven indeksa dosegli še Ciper (52), Madžarska (42), Luksemburg (77), Malta (51), Nizozemska (80), Poljska (55), Švedska (83), Švica (82) in Velika Britanija (73).

Transparency International ob objavi teh rezultatov izpostavlja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu CPI dosegajo slabše rezultate, dosegajo slabše rezultate tudi na globalnem indeksu miru.

Najnižje število točk doslej je sicer doseglo skupaj 26 držav. Kljub usklajenim prizadevanjem 155 držav ni doseglo bistvenega napredka v boju proti korupciji ali pa se je stanje od leta 2012 še poslabšalo, navaja TI.

Transparency International ob objavi teh rezultatov izpostavlja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu CPI dosegajo slabše rezultate, dosegajo slabše rezultate tudi na globalnem indeksu miru.

Mir v svetu se od leta 2008 krha in korupcija je prepoznana tako kot vzrok kot posledica le tega, poudarja TI. Korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati. Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti za korupcijo in onemogoča vlade, da jo obravnavajo, pojasnjuje organizacija. Ta začarani krog vpliva na države od Južnega Sudana s 13 točkami do Brazilije z 38.

V letošnjem poročilu TI zato poziva vlade, naj dajo prednost protikorupcijskim zavezam, okrepijo sisteme nadzora in spodbujanje delitve oblasti, vzdržujejo pravice do dostopa javnosti do informacij in omejijo zasebni vpliv, da bi se končno znebili korupcije v svetu ter nasilja, ki ga prinaša. Države tudi poziva, naj odprejo prostor za vključevanje javnosti v odločanje ter pomagajo izkoreniniti korupcijo in pripomorejo k varnejšemu svetu.

Najvišje na indeksu zaznave korupcije je Danska z oceno 90, sledijo Nova Zelandija, Finska z oceno 87 ter Norveška (ocena 84). Najnižje so se vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma še vedno potekajo oboroženi konflikti. To so Somalija z oceno 12, Sirija in Južni Sudan s po 13 točkami in Venezuela s 14.