Evropska komisarka o mejah EU / »Ne bom izključila financiranja fizične infrastrukture«

"Gradnja zidov in postavljanje žičnatih ograj na mejah ni dobra rešitev za soočanje z migracijami," je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, obenem pa v imenu "varnosti" ni izključila financiranja fizične infrastrukture

Gradnja zidov in postavljanje žičnatih ograj na mejah ni dobra rešitev za soočanje z migracijami, je v torkovem intervjuju za STA povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Ob tem je vztrajala pri stališču, da Evropska komisija ne bo financirala zidov in ograj na zunanjih mejah EU, je pa treba biti pri nadzoru pragmatičen.

Lani je EU po besedah komisarke zabeležila 330.000 nezakonitih prihodov migrantov, kar je močno povečanje v primerjavi z letom 2021. Vendar pa to povečanje ni posledica vojn ali preganjanja v tretjih državah. Obenem je bilo lani v uniji vloženih 924.000 prošenj za azil, kar kaže, da številni prosilci v EU prihajajo zakonito.

Opozorila je tudi na nizko stopnjo vračanja migrantov, ki jim članice zavrnejo prošnjo za azil, v tretje države. Na leto je v EU izdanih približno 300.000 odločb za vrnitev, a je dejansko vrnjenih le okoli 70.000 ljudi.

"Mislim, da sem s temi številkami pokazala, da gradnja zidov in žičnatih ograj po Evropski uniji iz več razlogov ni dobra rešitev, saj je treba sodelovati s tretjimi državami," je dejala v pogovoru za STA, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR).

"Mislim, da moramo biti pragmatični in preučiti, kako najbolje uporabiti denar, da se ne ujamemo v past, da je gradnja zidov ali žičnatih ograj rešitev za upravljanje migracij, ker ni. Vendar pa moramo zaščititi naše zunanje meje in izkoristiti evropska sredstva na najboljši možen način. Tako da ne bom izključila financiranja fizične infrastrukture."

Ylva Johansson,
evropska komisarka za notranje zadeve

Vztrajala je pri stališču, da Evropska komisija ne bo financirala ograj in zidov na zunanjih mejah EU.

"Mislim, da moramo biti pragmatični in preučiti, kako najbolje uporabiti denar, da se ne ujamemo v past, da je gradnja zidov ali žičnatih ograj rešitev za upravljanje migracij, ker ni. Vendar pa moramo zaščititi naše zunanje meje in izkoristiti evropska sredstva na najboljši možen način. Tako da ne bom izključila financiranja fizične infrastrukture," je dejala komisarka.

K financiranju ograj in zidov na zunanjih mejah EU je v zadnjih letih pozvalo več držav članic, nazadnje pa je to storil avstrijski kancler Karl Nehammer med obiskom v Bolgariji. Tam se je mudil na pogovorih o odpravi blokade vstopa Bolgarije in Romunije v schengen.

"Romunija in Bolgarija izpolnjujeta vse kriterije, da postaneta članici schengna, to je povsem jasno," je glede te blokade v torkovem intervjuju povedala komisarka.

Se je pa treba po njenih besedah na zagotavljanje boljšega delovanja schengna osredotočiti iz drugih razlogov, pri čemer je izpostavila registracijo migrantov v državah, v katere pridejo. Pojasnila je, da 75 odstotkov migrantov, ki so nezakonito vstopili v Avstrijo, prej ni bilo registriranih v nobeni drugi državi članici. Na Nizozemskem pa ta delež znaša 90 odstotkov.

Delovanje schengenskega območja je sicer pod vprašajem zaradi nadzora na mejah med članicami tega območja, ki ga med drugim Avstrija na meji s Slovenijo izvaja od vrhunca begunske krize leta 2015.

"Nadzora na notranjih mejah se moramo znebiti," je za STA dejala Johansson. Dodala je, da se s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami pogovarjajo, kako najti druge boljše načine za preprečevanje nezakonitih prehodov in varnostnih tveganj, ne da bi izvajali nadzor na notranjih mejah.

Na vprašanje, kakšna bi bila možna rešitev za odpravo nadzora na slovensko-avstrijski meji, je komisarka odgovorila, da so nekatere rešitve že na mizi. Več jih je komisija predstavila tudi v okviru predloga novega schengenskega zakonika.

Schengnu se je 1. januarja pridružila Hrvaška, s čimer je ena od zunanjih meja tega območja postala meja med Hrvaško in BiH, s katero komisija tesno sodeluje na področju migracij. Med drugim ji po besedah komisarke pomaga pri sprejemanju migrantov, pa tudi pri njihovem vračanju v države izvora.

"Ko članice in komisija sodelujemo kot ekipa Evropa pri soočanju s temi zadevami, lahko obvladamo tudi bolj akutne razmere, pri katerih moramo skupaj pristopiti k tretjim državam."

Ylva Johansson

Vračanje je namreč pomembno tudi za preprečevanje nezakonitih prihodov migrantov, saj se je po navedbah oblasti v BiH število prihodov iz držav, v katere so vrnili migrante, zmanjšalo, je povedala Johansson. Zato je treba po njenem mnenju še okrepiti sodelovanje z državami Zahodnega Balkana pri vračanju migrantov v države izvora.

Pomen sodelovanja z državami v regiji se je pokazal že v jesenskih mesecih, ko se je močno povečalo število prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana. Že v zadnjih dveh mesecih preteklega leta se je število zmanjšalo za tretjino, je povedala komisarka.

"Ko članice in komisija sodelujemo kot ekipa Evropa pri soočanju s temi zadevami, lahko obvladamo tudi bolj akutne razmere, pri katerih moramo skupaj pristopiti k tretjim državam," je poudarila. Pri tem je omenila še povečanje prihodov prek osrednjega in vzhodnega Sredozemlja ter begunsko krizo, povezano z vojno v Ukrajini.

Komisarka upa, da se bodo za evropski pristop k soočanju z migracijami zavzeli tudi voditelji držav članic EU na izrednem vrhu konec prihodnjega tedna.

Evropski pristop bo sicer omogočil pakt o migracijah in azilu, ki ga je komisarka predstavila leta 2020 in pri katerem je prišlo do napredka. Johansson je optimistična, da bo dogovor o celotnem paktu dosežen pred evropskimi volitvami spomladi prihodnje leto.