Vedoč, da prosilca za azil ne smejo deportirati, je inšpektor uporabil prav neverjetno zvijačo

Center za tujce je deportiral dva pakistanska državljana, ki sta bila v postopku pridobivanja mednarodne zaščite. Deportacije v takšnih postopkih so strogo prepovedane. 

Upravno sodišče je v izdanem poročilu ugotovilo, da je v postopkih obravnave državljana Pakistana prišlo do kršitev. Na te je opozorila tudi delovna skupina za azil Ambasade Rog, ki vlado poziva k ukrepanju. Medtem je policija 24. januarja letos omenjenega tujca skupaj s še enim sodržavljanom deportirala v Pakistan.

"24. januarja 2023 je slovenska policija zakrivila kršitev človekovih pravic brez precedensa. Center za tujce je namreč deportiral dva pakistanska državljana, ki sta bila v postopku pridobivanja mednarodne zaščite. Deportacije v takšnih postopkih so strogo prepovedane," so sporočili iz delovne skupine za azil Ambasade Rog. Prepričani so, da je Center za tujce prosilca za azil, ki je imel pri nas omejeno gibanje, deportiral z zvijačo.

"24. januarja 2023 je slovenska policija zakrivila kršitev človekovih pravic brez precedensa. Center za tujce je namreč deportiral dva pakistanska državljana, ki sta bila v postopku pridobivanja mednarodne zaščite. Deportacije v takšnih postopkih so strogo prepovedane."

Ambasada Rog,
delovna skupina za azil

"Vedoč, da ju kot prosilca za azil ne smejo deportirati v državo, iz katere bežita, se je inšpektor enega izmed prosilcev zatekel k prav neverjetni zvijači: v razgovoru je prosilcu ponudil, da ga bo morda izpustil iz zapora in mu dal dovoljenje za začasno zadrževanje, če se odpove prošnji za mednarodno zaščito," navajajo v Ambasadi Rog.

Zapisali so, da je razgovor potekal brez vednosti pravnih zastopnikov in s prevajalcem, ki je govoril drug jezik. "Psihično izmučen prosilec se je tako pod pritiskom v trenutku zmedenosti odpovedal prošnji za azil, v upanju, da bo dobil dovoljenje za zadrževanje, pri čemer mu je bilo zamolčano, da ta status ne prinaša praktično nobenih pravic. Začasnega zadrževanja kakopak ni dobil, ostal pa je brez temeljne zaščite, ki jo zagotavlja azilni postopek," so navedli.

Pooblaščenka omenjenega tujca je na upravno sodišče 23. januarja letos priporočeno po pošti poslala predlog za izvedbo neposrednega nadzora, sodišče pa je predlog prejelo 25. januarja in ga takoj poslalo Centru za tujce. Ta je sodišču 27. januarja poslal posamezne dokumente in odgovor, da je predlagani neposredni nadzor brezpredmeten, ker se predlagatelj ne nahaja več v Centru za tujce.

S tem se je sodišče strinjalo, je pa na podlagi zakonskih možnosti pregledalo zakonitost postopkov in ugotovilo določene kršitve, zato Center za tujce v konkretnem primeru "opozarja na sporno prakso" in neupoštevanje napotkov iz sodne prakse. Da se to ne bi ponavljalo, je sodišče izdalo ugotovitveno poročilo, pod katerim je podpisana predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan.

"Vedoč, da ju kot prosilca za azil ne smejo deportirati v državo, iz katere bežita, se je inšpektor enega izmed prosilcev zatekel k prav neverjetni zvijači: v razgovoru je prosilcu ponudil, da ga bo morda izpustil iz zapora in mu dal dovoljenje za začasno zadrževanje, če se odpove prošnji za mednarodno zaščito."

V poročilu je med drugim navedeno, da je Center za tujce z državljanom Pakistana v okoliščinah, ko mu je bila odvzeta prostost in se s svojimi pooblaščenci ni mogel posvetovati, o razgovoru pa jih ni obvestil niti Center za tujce, opravil osebni razgovor, na katerem so mu njegovo pravno situacijo "napačno in zavajajoče" predstavili, vse to pa v jeziku, ki ga predlagatelj le malo razume.

V Ambasadi Rog še trdijo, da "žal takšno ravnanje povsem sovpada s trenutno politiko ministrstva za notranje zadeve, ki kljub drugačni sodni praksi in opozorilom organizacij širom Evrope še naprej množično zasleduje deportacije beguncev na Hrvaško in v Bolgarijo, pri čemer ne spoštuje načela nevračanja v države, v katerih bi bili lahko ljudje podvrženi mučenju ali poniževalnemu ravnanju". Napovedali so prijave pristojnim organom in vložitev osebnih tožb zoper odgovorne osebe.

Z Generalne policijske uprave, pod okrilje katere spada Center za tujce, so na vprašaja STA v zvezi s tem odgovorili, da policija konkretnih postopkov podrobneje ne komentira. So pa glede omenjenega primera pojasnili, da je bilo o tujčevi prošnji za mednarodno zaščito enkrat pravnomočno že odločeno, po tem pa je dvakrat vložil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite.

"Policija pred vračanjem tujcev v izvorno državo vselej izvede vse ustrezne postopke, kar vključuje tudi preverjanje okoliščin, zaradi katerih vračanje ni mogoče oziroma dovoljeno, pri čemer izhaja iz ugotovitev predhodnih postopkov kot tudi navedb in sodelovanja tujca pri preverjanju teh okoliščin."

Policija

"Policija pred vračanjem tujcev v izvorno državo vselej izvede vse ustrezne postopke, kar vključuje tudi preverjanje okoliščin, zaradi katerih vračanje ni mogoče oziroma dovoljeno, pri čemer izhaja iz ugotovitev predhodnih postopkov kot tudi navedb in sodelovanja tujca pri preverjanju teh okoliščin," so navedli na policiji.

O konkretnem primeru danes poroča časnik Dnevnik, ki med drugim navaja pravnico Uršo Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC, ki je opozorila, da "zakon jasno določa, da se prosilcev med azilnim postopkom ne sme odstraniti iz države". Opisano policijsko zavajanje je, kot pravi, "v drugih primerih treba nemudoma ustaviti, saj predstavlja najhujšo možno kršitev temeljnih človekovih pravic".