Nevladniki / »Od novega ministra za notranje zadeve pričakujemo zaščito demokracije«

Ministrstvo za notranje zadeve je ena od ključnih institucij v državi za zagotavljanje varnosti prebivalk in previvalcev 

Nevladne organizacije s področja človekovih pravic vlado pozivajo, naj na sedež ministra za notranje zadeve imenuje ustrezno zaupanja vredno osebo, ki bo spoštovala demokratična načela in varovala človekove pravice.

Javno pismo v celoti objavljamo spodaj. 

ZADEVA: PRIČAKOVANJA NEVLADNH ORGANIZACIJ S PODROČJA ČLOVEKOVIH PRAVIC OD NOVEGA VODSTVA MNZ

Spoštovani g. predsednik Vlade RS dr. Robert Golob,

v imenu skupine nevladnih organizacij in iniciativ, ki delujemo na področjih, povezanih z resorjem Ministrstva za notranje zadeve, se na vas obračamo v trenutku, ko še ni znano ime nove ministrice_ a za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve je ena od ključnih institucij v državi za zagotavljanje varnosti prebivalk_cev in pregon kriminalitete ter varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor tudi demokratičnih načel delovanja. Zato vas pozivamo, da to upoštevate pri izbiri novega ministra_ce, ki bo prevzel_a odgovornost za delovanje države na teh področjih. Ob tem glede na pretekle izkušnje, še posebej v mandatu predhodne vlade, in že zastavljeno delo v mandatu vaše vlade, izpostavljamo nekaj poudarkov, ki so vam lahko v pomoč pri iskanju najustreznejše kandidatke_a.

Nekatere podpisane organizacije imamo s sodelovanjem z ministrico_om za notranje zadeve že dolgoletne izkušnje in te varirajo od zelo dobrih do tistih, ko komunikacije in sodelovanja sploh ni bilo. Odprtost in pripravljenost na konstruktiven in strokoven dialog zato za nas ostaja temeljno pričakovanje, še posebej, če naj se nadaljuje že zastavljeno delo in sodelovanje, ki nakazuje učinkovito uresničevanje predvolilnih zavez.

Ob tem izpostavljamo nekaj ključnih področij, kjer delo bodisi že poteka ali je bilo načrtovano in vključuje tudi sodelovanje MNZ z nevladnimi organizacijami in iniciativami.

1. Nova strategija na področju migracij. Napovedana celovita prenova strategije, ki bi po prvotnih načrtih morala biti pripravljena do februarja 2023, je nujna in bi morala biti pripravljena prioritetno. Obstoječa strategija neustrezno obravnava integracijo in solidarnost, s čimer se med drugim ustvarja pogoje za širjenje nestrpnosti do migrantk_ov in politično instrumentalizacijo tematike. Pričakujemo, da bo strategija naslovila vse vidike migracij z vizijo za naprej ob upoštevanju potreb in interesov tako družbe kot migrantov. Startegija mora preseči zastarela razumevanja varnosti, ki jih je do nedavno zagovarjala praktično vsaka vladna politika, in se usmeriti k vrednotam vključevanja, solidarnosti in enakopravnosti.
2. Prenova Zakona o mednarodni zaščiti in Zakona o tujcih. Veljavna zakonodaja postavlja nepotrebne ovire tujcem, preprečuje njihovo integracijo in odvrača tuje delavce, študente in raziskovalce od odločitve, da bi svoje potenciale uresničili v naši državi. V prejšnjem mandatu vlade so bile sprejete nekatere zakonske spremembe, ki bi jih bilo treba čim prej odpraviti, kot je podaljšanje dobe za možnost združevanja družin, ukinitev enkratne socialne pomoči ob odhodu iz Azilnega doma za osebe, ki so pridobile status, omejevanje gibanja prosilcev na področje občine ipd. Prenova je potrebna ne le zaradi zagotovitve učinkovitejših postopkov, ampak tudi zaradi ustreznega spoštovanja človekovih pravic in upravljanja z migracijami v dobrobit vseh. Bistveno je tudi, da prenova omenjene zakonodaje sledi zastavljeni strategiji, ne pa da – kot v mnogočem velja za obstoječo ureditev – migrante obravnava v glavnem le kot varnostno grožnjo.
3. Priprava Zakona o integraciji in zakona, ki bi uredil položaj otrok brez spremstva. Če želimo postati vključujoča družba, je treba sedanji pristop k integraciji razširiti, saj ta ne zadeva le migrantov, temveč celotno družbo. Zato bi bilo treba integracijo nasloviti celovito, upoštevaje relevantne stroke. Nacionalne in mednarodne organizacije tudi že več let opozarjajo, da položaj otrok brez spremstva v Sloveniji ni ustrezno urejen. V Sloveniji so otroci še vedno pridržani v centru za tujce pod pretvezo, da zanje ni moč zagotoviti drugih varnih pogojev bivanja. Ker omejevanje svobode otroke v nobenem primeru ne more biti skladno z načelom največje koristi otroka, to zahteva hiter odziv in rešitve.
4. Skladno s standardi varovanja človekovih pravic bi bilo treba urediti položaj izbrisanih brez stalnega prebivališča, pa tudi drugih oseb z neurejenim statusom, katerih bivanje tukaj se dolgotrajno tolerira.
5. Zakon o javnih zbiranjih. Trenutni zakon je treba prenoviti, da bo glede na priporočila Sveta Evrope, presojo ESČP in USRS bolje usklajen z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic. Potrebno je tudi nadaljnje raziskovanje policijskega odzivanja na proteste v preteklih letih ter sprejemanje ukrepov, ki bodo preprečili zlorabe v prihodnosti. Ukrepi ne smejo biti zgolj represivni (v smislu kazenskega pregona in drugačnega sankcioniranja odgovornih), ampak tudi izobraževalni in organizacijski.
6. Ukrepi na področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Nasilje v družini, vključno z umori žensk, ima v Sloveniji alarmantne razsežnosti, zato bi ukrepanje na tem področju, med drugim tudi prenos dobrih praks iz tujine, moralo biti prioriteta vsake vlade. Cilj mora biti zmanjšati število žrtev. Pri tem je treba izboljšati praktično vse ravni odzivanja – preprečevanje (vključno z naslavljanjem širših družbenih okoliščin, ki spodbujajo tovrstno nasilje), zgodnjo intervencijo, krizno odzivanje in dolgoročno opolnomočenje žrtev. Treba je zagotoviti tako ustrezne zakonske rešitve kot njihovo implementacijo, v navedeno pa vključiti vse relevantne akterje, zlasti nevladne organizacije.

Od novega vodstva ministrstva pričakujemo senzibilnost do zgoraj navedenih tem in nadaljevanje že začetega skupnega dela ter konstruktivnega dialoga, iskanje rešitev v največjem interesu varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zaščito demokratičnih načel delovanja. Vsa navedena področja nevladne organizacije dobro poznamo in lahko prispevamo k iskanju dobrih rešitev, s svojim znanjem in izkušnjami pa smo seveda pripravljeni podpreti novo_ega ministrico_a.

Nevladne organizacije in civilne iniciative smo pomembno prispevale k razvoju dogodkov in standardov varstva človekovih pravic in vladavine prava v preteklosti in to bomo delale tudi v prihodnje, upamo, da v tvornem sodelovanju z vodstvom ministrstva za notranje zadeve in seveda tudi drugih ministrstev.

S spoštovanjem,

PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, direktorica Katarina Bervar Sternad

Amnesty International Slovenija, direktorica Nataš Posel

Mirovni inštitut, direktor Iztok Šori

Društvo za nenasilno komunikacijo, predsednica Katja Zabukovec Kerin

Društvo SOS - telefon za otroke in ženske žrtve nasilja v družini, predsednica Maja Plaz

Slovenska filantropija, direktor Franci Zlatar

Delavska svetovalnica, predsednik Goran Lukić

Zavod Krog, predsednica mag. EminaHadžić

Društvo Avanta Largo, predsednica Maja Hawlina

Zavod Emma, predsednica Dževada Popaja

Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, predsednik Robin Schweiger

Društvo Ključ, predsednica Polona Kovač

Kulturno izobraževalno društvo PINA, predsednica Mirna Buić

ADRA Slovenija, predsednica Katja Kotnik

Kulturno društvo Gmajna, predsednica Aigul Haikimova

Ženski lobi Slovenije, vodja Sonja Lokar

Zavod Tri, direktorica Anka Pintar