STA

 |  Družba

»Veliko se govori o lokalni samooskrbi in lokalni prehrani. Kaj pa ekološko kmetijstvo?«

Med cilji Slovenije je, da bi do leta 2027 povečala delež kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem s sedanjih 11 na 18 odstotkov, cilj EU pa je do leta 2030 doseči 25-odstotni delež

Med cilji Slovenije je, da bi do leta 2027 povečala delež kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem s sedanjih 11 na 18 odstotkov, cilj EU pa je do leta 2030 doseči 25-odstotni delež. Ključnega pomena pri tem je prenos znanja, poudarjajo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije, ki je danes o tem v Ljubljani pripravila tudi posvet.

Ekološko kmetovanje je eno ključnih področij zelenega prehoda in vrste povezanih strateških dokumentov EU. Slovenija se je z več dokumenti, predvsem s strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027, zavezala cilju, da naj bi se delež kmetijskih zemljišč z ekoloških kmetovanjem do leta 2027 s sedanjih 11 dvignil na 18 odstotkov. Glavna prehranska strategija EU Od vil do vilic, katere cilj je vzpostaviti dolgoročno trajnostni prehranski sistem, pa želi do leta 2030 doseči 25-odstotni delež, so ob organizaciji današnjega posveta izpostavili v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije.

A cilji za Slovenijo so glede na preteklo rast in napore zelo zahtevni, ocenjujejo v zvezi. Projekcije iz akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 - načrt je iz leta 2021 - namreč kažejo na doseganje nižjega deleža. V primeru uporabe principa "business as usual", da bi torej delovali enako kot doslej, bi namreč ta delež do leta 2027 dosegel le 14 odstotkov.

"To pomeni tudi nedoseganje ciljev, za katere smo se zavezali s strateškim načrtom skupne kmetijske politike, in posledično izgubo dodatnih znatnih finančnih sredstev," opozarjajo v zvezi. Zato je po mnenju zveze zelo pomembno, da se na področju pospeševanja vključevanja novih kmetovalcev v ekološko kmetijstvo, njihovemu svetovanju ter ustvarjanju in prenosu znanj naredi pomemben preskok po obsegu in kakovosti; tudi po vzoru tujine.

V zvezi od države pričakujejo podporo partnerskemu sodelovanju vseh institucij, ki se s tem ukvarjajo, vključno z zvezo, ki si prizadeva za okrepitev svojega statusa. Prav tako pogrešajo javno podporo ekološkemu kmetijstvu s strani najvišjih predstavnikov države. "Veliko se govori o lokalni samooskrbi in lokalni prehrani, treba pa bi bilo tudi slišati, da najvišji predstavniki podpirajo ekološko kmetijstvo," je pred začetkom posveta za STA dejal Uroš Brankovič iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

"Tudi v tujini se je pokazalo, da ko so te organizacije imele zaposlene strokovnjake, so nato bili sami sposobni pridobivanja sredstev iz drugih virov. In ker so bili potem tudi rezultati za kmete večji, so tudi kmetje sami prispevali več."

Uroš Brankovič,
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije

V zvezi si želijo, da bi jih država toliko finančno podrla, da bi lahko imeli vsaj kakšnega zaposlenega strokovnjaka, saj delovanje večinoma na prostovoljni osnovi ne daje želenih rezultatov. "Tudi v tujini se je pokazalo, da ko so te organizacije imele zaposlene strokovnjake, so nato bili sami sposobni pridobivanja sredstev iz drugih virov. In ker so bili potem tudi rezultati za kmete večji, so tudi kmetje sami prispevali več," je dodal Brankovič.

V zvezi opozarjajo, da je v Sloveniji premalo kmetijskih svetovalcev samo za ekološko kmetijstvo, prav tako ni na sistemski ravni na voljo demonstracijskih kmetij za ekološko kmetijstvo, kot je to denimo v Nemčiji. Med bolj uspešne spada tudi sosednja Avstrija, kjer je samo v organizaciji BIO Austria več kot sto polno zaposlenih strokovnjakov, ki sodelujejo oz. se dopolnjujejo s strokovnjaki kmetijske zbornice. Ob tem za zagotavljanje novih znanj in tehnologij skrbi niz institucij, med drugim močan raziskovalni inštitut za ekološko kmetijstvo FIBL, navajajo v zvezi.

Prav o tem, kako tudi v Sloveniji priti do aktivnosti pospeševanja in prenosa znanj za doseganje 18-odstotnega deleža ekološkega kmetovanja, govorijo na današnjem posvetu v Hiši EU v Ljubljani. Posvet je del projekta ZA ekološko kmetijstvo, varovanje okolja in zdravje ljudi, ki ga Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije izvaja od februarja 2022, zaključuje pa se v tem mesecu.

Zveza je za izvajanje projekta pridobila finančno podporo prek razpisa iz programa Active Citizens Fund za male projekte. Partner pri projektu je združenje za ekološko kmetovanje s Češke PRO-BIO.

V Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije je povezanih šest društev s skupno okoli 500 člani. Vseh ekoloških kmetov v Sloveniji je okoli 3500, je še povedal Brankovič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.