Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

V članku novinar Petrovčič navaja, da naj bi bil »daleč najdražji projekt ministrstva za notranje zadeve gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.« DSU pojasnjuje, da vsebine izsledkov Poročila o notranji reviziji projekta, ki jo je izvedlo Ministrstvo za notranje zadeve RS, ne pozna, saj z njim ne razpolaga. DSU pri tem poudarja, da je predračunska vrednost (z upoštevanim DDV) za celoten Projekt, ki je predmet Pogodbenega odnosa z MNZ skupaj 142 mio. EUR (po cenah iz leta 2020). Drugega zneska v razpoložljivih analizah in dokumentacijah ni, zato je družbi DSU nepoznano, od kje avtorju članka znesek 169 mio. EUR. Dodatno pojasnjujemo, da gradbeni projekt predvideva (v primeru izvedbe vseh sklopov) skupaj sedem objektov, pri čemer ima najvišja stavba predvidenih 17 nadstropij. Ne gre torej za stolpnico, temveč za kompleks več stavb, katerih izgradnja se predvideva v različnih časovno zaporednih fazah.

V članku je navedeno, da »je v revizijskem poročilu skupaj 18 ugotovitev takšnih ali drugačnih nepravilnosti, kršitev zakonodaje in dolžnega ravnanja. Pri tem poslu torej ni bilo nič prav oziroma je bilo vse narobe.« DSU ponovno pojasnjuje, da vsebine izsledkov Poročila o notranji reviziji projekta, ki jo je izvedlo Ministrstvo za notranje zadeve RS, ne pozna, saj ni javno dostopen dokument in z njim ne razpolaga. Vendar pa bi bilo v primeru takšnih ugotovitev, kot jih zapiše v svojem članku novinar, utemeljeno pričakovati, da bi bil DSU kot pogodbena stranka, s strani Ministrstva za notranje zadeve, s takšnimi očitki zagotovo seznanjen.

V članku novinar Petrovčič (ponovno) navaja, da naj bi bil postopek izbire projektanta za pripravo projektne dokumentacije izbran po številnih zapletih in popravkih razpisne dokumentacije, pri čemer naj bi potencialni interesenti v postopku oddaje javnega naročila opozarjali na več spornih pogojev, ki naj bi omejevali konkurenco.

DSU pojasnjuje, da je bil postopek izbire projektanta za projekt Litostroj-jug zaradi velikosti kompleksen in eden zahtevnejših. Celoten postopek je DSU vodila v skladu z javnonaročniško zakonodajo. Pri tem smo bili vseskozi zainteresirani za zagotavljanje čim večje konkurence, zato v celoti zavračamo navedbe glede njenega omejevanja. Popravki razpisne dokumentacije so bili glede na obseg in zahtevnost projekta pričakovani in zakonsko dopustni. Razpisni pogoji so bili sorazmerni in povezani z upravičenimi zahtevami projekta in zaščito poslovnih interesov naročnika. Zoper njih ni bila vložena pritožba pred Državno revizijsko komisijo. Konkurenca je bila dosežena s priznanjem usposobljenosti vsem štirim ponudnikom, ki so se prijavili na razpis. Ob tem lahko dodamo, da so bile spremembe razpisne dokumentacije v največji meri posledica nepredvidljivosti in velikih sprememb na trgu ponudbe in povpraševanja, saj je v drugi polovici leta 2021 prišlo zaradi programa okrevanja do velike ekspanzije investicijskih aktivnosti in je vse od takrat izjemno težko dobiti proste izvajalce za projektiranje in gradnjo.

Novinar Petrovčič v članku (ponovno) opisuje sorodstvene povezave med lastnikom podjetja Plan B Urošem Razpetom in solastnikom in po njegovih navedbah največje in najvplivnejše piarovsko-lobistične agencije v državi, t.j. agencije Pristop, Alešem Razpetom. S tem namiguje na nedopustno vplivanje na izbor projektanta.

DSU pojasnjuje, da javni naročnik ni pristojen za ugotavljanje sorodstvenih povezav med osebami zasebnega prava, razen če gre za povezavo med poslovodstvom in člani nadzornega sveta naročnika. Zaradi navedenega nam morebitne sorodstvene povezave med izbranim ponudnikom in drugimi osebami niso niti znane niti niso merodajne pri preverjanju usposobljenosti v postopku javnega naročanja. Ob tem lahko zatrdimo, da tekom predmetnega postopka DSU ni zaznal nobenih poskusov vpliva na izbor ponudnika.

Novinar v članku navaja, da bi moralo Ministrstvo za notranje zadeve v primeru odstopa od pogodbe z DSU »skladno s pogodbo drugi pogodbeni stranki povrniti vse upravičene stroške in nastalo škodo. Gre sicer za strošek »zgolj« 37.638 evrov iz naslova izdelave investicijske dokumentacije, ki ga je deloma plačalo kar ministrstvo, čeprav revizorji opozarjajo, da je to lahko izključno strošek investitorja, torej podjetja DSU.«

DSU pojasnjuje, da zapisano nikakor ne drži. V primeru odstopa bi bilo Ministrstvo za notranje zadeve dolžno plačati do sedaj nastale stroške, ki so nastali v zvezi s projektom, ki bistveno presegajo znesek 37.638,00 EUR. Skladno s Pogodbenimi določili je bil do sedaj namreč že sprojektiran pretežni del prve faze projekta, prav tako pa so bile izvedene potrebne aktivnosti v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Vsa že izvedena dela predstavljajo neposreden strošek, ki bi ga bilo potrebno povrniti. Znesek v višini 37.638,00 EUR, ki je v članku omenjen, ne spada v investicijo in v pogodbeni odnos med DSU ter MNZ. Verjetno gre za stroške zunanjih izvajalcev, ki jih je imel MNZ v zvezi s pripravo lastnega vladnega gradiva (DIIP, PIZ, IP) za potrebe Vlade RS v fazi odobritve projekta in so torej vsekakor stroški MNZ in ne investitorja. Vse ostale stroške v zvezi z izvajanjem projekta sicer nosi DSU, kot je to pogodbeno dogovorjeno. Plačila MNZ za stroške v zvezi z izvajanjem projekta so skladno s sklenjeno pogodbo breme DSU, kar se dosledno spoštuje.