Bodo države članice zveze NATO povišale proračune za obrambo?

Mnogi obrambni ministri držav članic zveze NATO so se na srečanju v Bruslju strinjali, da bi morala biti dva odstotka BDP zgolj izhodišče izdatkov za obrambo in ne (več) cilj

Krepitev obrambnih izdatkov je bila osrednja tema sredine razprave obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju, pri čemer so se mnogi strinjali, da v luči ruske agresije na Ukrajino dva odstotka BDP ne bi smela biti več cilj, ampak izhodišče izdatkov za obrambo. K temu je pozval tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

"Vse več držav za obrambo namenja vsaj dva odstotka BDP, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno leto, ko so evropske zaveznice in Kanada povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem letu," je dejal Stoltenberg.

Spomnil je na grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska, in ocenil, da dva odstotka BDP ne bi smela več biti zgornja meja, ampak bi morala postati izhodišče za obrambne izdatke.

"Zato so zaveznice danes razpravljale o tem, kako nadgraditi zavezo o naložbah v obrambo in o prihodnjih zavezah po letu 2024. Članice Nata bodo o tem odločale tudi na naslednjem vrhu zavezništva v Vilniusu," je dodal.

"Vse več držav za obrambo namenja vsaj dva odstotka BDP, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno leto, ko so evropske zaveznice in Kanada povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem letu."

Jens Stoltenberg,
generalni sekretar zveze NATO

Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius in njegov francoski kolega Sebastien Lecornu sta se strinjala, da bi morali obrambni izdatki članic zveze Nato v prihodnje znašati najmanj dva odstotka BDP, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Menim, da zgolj želja po približevanju dvoodstotnemu cilju ne bo dovolj. To mora biti osnova za vse ostalo," je poudaril Pistorius. Francoski obrambni minister Lecornu pa je izpostavil tudi, da morali biti novi obrambni izdatki učinkovito izkoriščeni.

Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred približno 16 leti, vendar je gospodarska kriza v letih 2007 in 2008 mnogim preprečila višanje izdatkov za obrambo. Leta 2014 so na vrhu v Walesu tudi uradno določile cilj, da bodo leta 2024 dosegle dva odstotka. Kljub pritiskom ZDA, ki evropske zaveznice že dlje časa pozivajo h krepitvi izdatkov, pa je bilo lani ocenjeno, da je cilj dveh odstotkov uspelo doseči le devetim od 30 članic Nata.

Povečanje izdatkov je pomembno tudi spričo izpraznjenih zalog streliva in vojaške opreme v skladiščih zaveznic, ki so posledica pomoči Ukrajini. Obrambni ministri so se strinjali, da je treba sodelovati z obrambno industrijo, da bi okrepili proizvodne zmogljivosti. Članice pa so se dogovorile tudi o več skupnih projektih na tem področju.

"Menim, da zgolj želja po približevanju dvoodstotnemu cilju ne bo dovolj. To mora biti osnova za vse ostalo."

Boris Pistorius,
nemški obrambni minister

Poleg tega so razpravljali o zaščiti podvodne kritične infrastrukture, potem ko sta bila septembra lani plinovoda Severni tok tarča sabotaže. Vojaško vodstvo Nata so pozvali, naj poda nasvete, kaj še storiti na tem področju. Nadaljnje odločitve na tem področju pa bodo voditelji sprejemali na julijskem vrhu v Litvi.

Ministri so v Bruslju potrdili še paket za izgradnjo obrambnih zmogljivosti za Bosno in Hercegovino ter okrepljena paketa za Gruzijo in Moldavijo. Slovenski obrambni minister Marjan Šarec je posebej pozdravil odločitev glede BiH, saj sta varnost in stabilnost držav Zahodnega Balkana v slovenskem strateškem interesu.

3x0OcEZFsgc

XfJ5eOL4zwM

BlJX4hvgo-g