Minister Šarec / »Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov«

Slovenski obrambni minister Marjan Šarec podpira resolucijo, s katero bo Slovenija leta 2030 namenila dva odstotka BDP. "Varnost je osnova. Če nimaš varnosti, potem hitro vse ostalo pride v ozadje," je prepričan Šarec.

Tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, bodo podprli resolucijo, v skladu s katero bo Slovenija leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato povedal minister Marjan Šarec. Varnost je namreč osnova, je poudaril.

Šarec ob sprejemanju resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki jo je ministrstvo za obrambo predstavilo decembra lani in predvideva dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP do leta 2030, pričakuje "takšne in drugačne parlamentarne razprave".

"Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo," je povedal.

Pričakuje, da bodo tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije, podprli resolucijo. "Varnost je namreč osnova. Če nimaš varnosti, potem hitro vse ostalo pride v ozadje," je še povedal Šarec.

"Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo."

Marjan Šarec,
minister za obrambo RS

"Javna razprava je pokazala, da stroka resolucijo podpira, podpira jo tudi obrambna stroka, kar je izjemnega pomena. Kajti če bi bili razdeljeni ob tej resoluciji, bi bila to slaba popotnica. Tako da računam na parlamentarno podporo. Ta resolucija je namreč ključni dokument, s katerim lahko sploh začnemo kakršnokoli modernizacijo in kakršnokoli približevanje zahtevam časa in prostora, v katerem živimo," je poudaril minister.

Napovedal je, da se bo obrambni proračun Slovenije prihodnje leto približal 1,5 odstotka BDP, tako da je še daleč od dveh odstotkov, pri čemer pa se v Natu ta delež že omenja kot izhodišče, in ne kot cilj.

Minister je v razpravi s kolegi iz drugih članic zavezništva o krepitvi obrambnih izdatkov poudaril, da ni pomembna samo višina sredstev, ampak morajo biti cilji zastavljeni realistično, vzdržno in kredibilno.

"Če govorim o Slovenski vojski, moramo vedeti, kam bomo vlagali, koliko bomo vlagali in predvsem, da bodo naši napori smotrni, ne da bomo samo vlagali brez nekih končnih rezultatov ali pa doseganja ciljev, ki smo si jih zadali," je dejal.

Slovenija načrtuje naložbo v osemkolesnike, ki jih potrebuje za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Ministrstvo po odstopu od nakupa osemkolesnikov boxer zdaj išče alternativo, je pojasnil Šarec.

"Javna razprava je pokazala, da stroka resolucijo podpira, podpira jo tudi obrambna stroka, kar je izjemnega pomena. Kajti če bi bili razdeljeni ob tej resoluciji, bi bila to slaba popotnica. Tako da računam na parlamentarno podporo. Ta resolucija je namreč ključni dokument, s katerim lahko sploh začnemo kakršnokoli modernizacijo in kakršnokoli približevanje zahtevam časa in prostora, v katerem živimo."

Marjan Šarec

"Smo v fazi zbiranja ponudb. Ko bodo vse v hiši, jih bomo pregledali, nato bomo s tem seznanili vse pristojne, v končni fazi pa bomo prišli s tem do vlade in do samega odločanja," je dejal. Pri tem je poudaril, da ni nobenih preferenc glede proizvajalca.

Zatrdil je, da pri vzpostavljanju bataljonske bojne skupine ni zamud, saj da te z boxerji ne bi vzpostavili niti do leta 2030. Z alternativnim tipom oklepnih vozil pa bi bila lahko vzpostavljena celo prej kot z boxerji, je ocenil minister.

Pri tem mora ministrstvo po Šarčevih besedah upoštevati sklep vlade, da mora biti nov program vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine vsaj 400 milijonov evrov cenejši od programa, ki je vključeval boxerje. Vrednost tega je bila ocenjena na 1,2 milijarde evrov, je povedal.

Z vzpostavitvijo srednje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona bi Slovenija izpolnila cilje na področju vzpostavljanja vojaških zmogljivosti, pri čemer zelo zaostaja, je poudaril Šarec. S tem pa bi tudi odpravili "tisto večno vsakoletno negativno oceno vojske za delovanje v vojni", je dejal.

Ministri so razpravljali tudi o krepitvi proizvodnih zmogljivosti vojaške industrije. Šarec je pojasnil, da je v letošnjem slovenskem proračunu za raziskave, razvoj in krepitev industrije na področju obrambe namenjenih 12,5 milijona evrov, kar je največ doslej. Načrti pa so še večji, je dejal.