Pustne povorke / »Zgrožena in ponižana sem, da je to še vedno del kulture«

Nedopustnost praks, ki predstavljajo grob poseg v intimo posameznice, saj jo brez njenega soglasja postavijo v položaj, v katerem simulirajo spolni odnos

V Inštitutu 8. marec opozarjajo, da so zgroženi, da je spolno nadlegovanje še vedno del kulture na pustnih povorkah. Ob tem sodelujejo z žrtvami in si prizadevajo za sistemske spremembe.

Njihovo javno pismo spodaj objavljamo v celoti.

JF_GjuTHEzo

Novo leto, ista zgodba

V Inštitutu 8. marec se že več kot 5 let ukvarjamo s spolnim nadlegovanjem in nasiljem. Beremo pričevanja, sodelujemo z žrtvami in si prizadevamo za sistemske spremembe.

Ob tem delu smo se veliko naučili.

Naučili smo se, da žrtve pogosto čutijo sram in krivdo. Naučili smo se, da okolica pogosto normalizira dejanje. Krivi žrtev. Molči, ko žrtev spregovori.

Naučili smo se, da žrtve pogosto podoživljajo posilstva in spolne napade. Na sodišču. Ob slabem delovanju institucij. V različnih socialnih situacijah.

Pred skoraj letom dni smo objavili poziv z naslovom: "Naj folklora ne bo nasilje!", v katerem smo se odzvali na pustno šego, ki normalizira spolno nasilje. Šega, ki je del pustnega karnevala v občini Markovci, vključuje maske Medvedov, ki svojo vlogo v pustovanju uresničujejo s ščipanjem intimnih predelov mimoidočih žensk in nekonsenzualnim uprizarjanjem spolnih odnosov. Dva medveda naključno žensko podreta na tla in senzacionalistično, vpričo cele skupnosti, uprizorita spolni odnos.

Ženske na to ne pristajajo. Ena izmed udeleženk karnevala nam je lani opisala svojo izkušnjo karnevala v Markovcih: "[...] Bila sem 17 in moja sestrica 12!!!, ko sma sami bili na povorki. Zaslišali sma značilno muziko, ki spremlja te pošasti, in se skrili za množico ljudi. A ne dovolj dobro, saj so naju opazili in se zakadili v najino smer. Zbežali sma za neznano hišo in se skrili. Več kot očitno je bilo, da tega ne želima. A so prišli za nama. Ko sma opazili 2 medveda, ki očitno nista hotela opustiti svojega plena, sma začeli jokati. Na srečo se naju je en usmili in drugega odgnal, in rekle: pusti ju saj nista za hece. Hece?!?! Zgrožena in ponižana sem, da je to še vedno del kulture in da nikoli na povorkah ne bom morala mirno stati in se prepustiti vzdušju."

Skupaj z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito žrtev spolnega nasilja in varstvom človekovih pravic ter strokovnjakinjami in strokovnjaki na področju antropologije, sociologije in filozofije smo v pozivu opozorili na nedopustnost takšnih praks. Gre za prakse, ki predstavljajo grob poseg v intimo posameznice, saj jo brez njenega soglasja postavijo v položaj, v katerem simulirajo spolni odnos. Uprizarjanja posilstva nikakor ne moremo razumeti kot etnografsko kulturno tradicijo, temveč gre za grob poseg v pravico do nedotakljivosti telesne integritete in spoštovanje mej druge osebe, kar je po slovenski zakonodaji nenazadnje tudi kaznivo dejanje. Vključevanje takšnega ravnanja v pustni običaj pa normalizira spolno nasilje in družbo desenzibilizira za njegovo zaznavo.

Leto dni kasneje, ob novem pustnem karnevalu, je po naših informacijah zgodba enaka. Medvedi v Markovcih nadaljujejo z nedopustnimi praksami. Župan občine Markovci Milan Gabrovec je lani tudi sam obsodi njihovo ravnanje, a očitno brez konkretnih posledic, saj se nedostojna tradicija nadaljuje.

Javne obsodbe niso dovolj, če jim ne sledijo konkretne spremembe. Takšna normalizacija spolnega nasilja žrtvam sporoča, da je spolno nasilje “hec”, ki se mu lahko skupaj nasmejimo. Sporoča, da morajo vdor v svoj intimni prostor potrpežljivo pretrpeti. Ker je to del tradicije.

Odločili smo se, da ponovno reagiramo. Kako?

1. Županu občine bomo poslali natisnjena pričevanja oseb, ki imajo izkušnjo s spolnim nasiljem.
2. Prosili bomo za sestanek, kjer bomo predstavili njihove zgodbe.

Potem pa naprej. Naj folklora ne bo nasilje.

Inštitut 8. marec