STA

 |  Politika

Obletnica ruske invazije / »Vemo, da bo leto 2023 leto ukrajinske zmage«

Ob obletnici ruske invazije na Ukrajino komentarji Zelenskega, Goloba, Tanje Fajon in zveze NATO

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski med video nagovorom ob obletnici ruske invazije

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski med video nagovorom ob obletnici ruske invazije
© YouTube

To je bilo leto bolečine, žalosti, vere in enotnosti, je danes, na prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, na Twitterju zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, se je Ukrajina pred enim letom namesto za predajo odločila za boj. Izrazil je prepričanje, da bo leto 2023 leto ukrajinske zmage, poročajo tuje tiskovne agencije.

"24. februarja se nas je na milijone odločilo. Ne za belo zastavo, ampak za modro in rumeno. Ne za beg, ampak soočenje. Upor in boj," je na Twitterju zapisal Zelenski in dodal, da je Ukrajina v letu trajanja vojne ostala nepremagljiva. "Vemo, da bo leto 2023 leto naše zmage," je napovedal.

Ukrajinski predsednik je imel ob obletnici govor v kijevski katedrali Svete Sofije, kjer je vojakom podelil medalje za služenje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ob tem so se prisotni z minuto molka poklonili ukrajinskim žrtvam vojne.

"24. februarja se nas je na milijone odločilo. Ne za belo zastavo, ampak za modro in rumeno. Ne za beg, ampak soočenje. Upor in boj."

Volodimir Zelenski,
ukrajinski predsednik

Po besedah Zelenskega je Ukrajina navdihnila svet in ga poenotila. Mesta, ki so postala sinonim za domnevne ruske vojne zločine, kot so Buča, Irpin in Mariupolj, je označil za "prestolnice nepremagljivosti". Dodal je, da ne bodo počivali, "dokler ruski morilci ne bodo deležni zaslužene kazni", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred natanko enim letom je ruski predsednik Vladimir Putin vojski ukazal napad na Ukrajino. Leto dni spopadov je opustošilo obsežene dele napadene države, razselilo na milijone ljudi in Rusijo spremenilo v izobčeno državo. Po podatkih zahodnih virov je v vojni doslej umrlo več kot 150.000 ljudi na obeh straneh.

Moskva si je septembra lani tudi enostransko priključila ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Skupaj s polotokom Krim, ki si ga je priključila leta 2014, tako trenutno zaseda okoli 18 odstotkov ukrajinskega ozemlja, še navaja dpa.

NVVX1pOMzEA

NATO: "Ukrajino bomo podpirali tako dolgo, kot bo potrebno, da bo zmagala"

Zveza NATO je ob obletnici ruske invazije sporočila, da bo Ukrajino podpirala tako dolgo, kot je potrebno. V sporočilu za javnost so na severnoatlantskem zavezništvu še enkrat poudarili svojo neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja ter se poklonili žrtvam vojne.

"Še naprej krepimo politično in praktično podporo Ukrajini, ki se brani pred rusko invazijo, in jo bomo podpirali tako dolgo, kot bo potrebno, da bo Ukrajina zmagala," so sporočili s sedeža Nata v Bruslju.

Kot so dodali, bo Nato še naprej podpiral prizadevanja Ukrajine za zagotovitev njene svobodne in demokratične prihodnosti. "V celoti podpiramo neodtujljivo pravico Ukrajine do samoobrambe in izbire lastne varnostne ureditve," še piše v izjavi.

"Rusija je v celoti odgovorna za to vojno, ki je očitna kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN," poudarjajo pri Natu. Ob tem so izpostavili še, da "Rusija ni pokazala resnične odprtosti za pravičen in trajen mir," zaradi česar so odločeni ohranjati mednarodni pritisk na Rusijo.

"Rusija je v celoti odgovorna za to vojno, ki je očitna kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN."

NATO

Nato obsoja tudi vse tiste, ki spodbujajo rusko vojno, pri tem so v objavi posebej izpostavili Belorusijo. "Ruski vojni zločini in druga grozodejstva ne smejo ostati nekaznovani. Vsi odgovorni morajo odgovarjati za zlorabe in kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava," še sporočajo s sedeža zavezništva.

RmGB0b-sFJk

"Rusija mora nemudoma ustaviti to vojno in umakniti vse svoje vojaške sile iz Ukrajine v skladu z resolucijo Generalne skupščine ZN, sprejeto 23. februarja 2023, in drugimi ustreznimi resolucijami Generalne skupščine ZN," poudarjajo pri Natu.

"Prizadevanja Rusije, da bi zlomila odločnost pogumnih Ukrajincev, so neuspešna. Eno leto pozneje se Ukrajinci pogumno borijo za svobodo in neodvisnost. Smo z njimi," so ob koncu sporočila zapisali pri Natu.

-bt3k1L9gTQ

Golob: "Šele ko bo agresija ustavljena, lahko dobita priložnost diplomacija in z njo mir"

"Za Slovenijo nikoli ni bilo dvoma, da je Ukrajina žrtev, Rusija pa agresor, zato bomo Ukrajini še naprej pomagali na vse možne načine," pa je ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino danes poudaril premier Robert Golob. V zadnjem letu je Slovenija doslej pomagala Ukrajini s skoraj 30 milijoni evrov pomoči, tudi ukrajinskim beguncem v Sloveniji.

Premier Golob je v pisni izjavi ob obletnici podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN, "ki ne samo poziva k pomoči, ampak zapoveduje pomoč držav članic žrtvi agresivne vojne", so sporočili iz premierjevega kabineta.

Izpostavil je tudi, da se Slovenija z zavezniki, "s katerimi delimo skupno zavezanost demokraciji in človekovim pravicam, nedvoumno zavzema za mir in mirno rešitev nastalega konflikta", da pa poziv k takojšnji zaustavitvi vojne lahko naslovijo samo na Moskvo.

"Šele ko bo agresija ustavljena, lahko dobita priložnost diplomacija in z njo mir," je dodal.

"Slovenija in zavezniki znotraj zveze Nato in Evropske unije smo enotni v prizadevanjih za obrambo svobode in doseganje pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Dokler ima ukrajinsko ljudstvo potrebo po vojaški obrambi, je naša moralna dolžnost, da ga podpiramo. Nobene pravice nimamo, da bi jih silili v rešitve, s katerimi se sami ne strinjajo," je dodal.

Izpostavil je še, da prva obletnica ruske agresije na Ukrajino "mineva v žalostnem spoznanju, da še vedno obstajajo države in politike, ki verjamejo, da lahko z vojno urejajo odnose s sosedi ter z grožnjami z nasiljem vplivajo na prihodnost sveta".

"Moje misli so danes še toliko bolj s prebivalci in prebivalkami Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, željnimi miru in svobode."

Robert Golob,
predsednik slovenske vlade

"Moje misli so danes še toliko bolj s prebivalci in prebivalkami Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, željnimi miru in svobode," je poudaril ter ocenil, da je "odgovornost Rusije kot ene od ustanovnih članic Združenih narodov in garantov miru po drugi svetovni vojni še toliko večja in njena ravnanja v Ukrajini v zadnjem letu dni še toliko bolj obsojanja vredna". Izjavo je sklenil z besedami "Slava Ukrajini".

Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je ob obletnici v sporočilu za javnost izpostavil, da je Slovenija v lanskem letu Ukrajini pomagala s skoraj 30 milijoni pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.

Nekaj več kot 70.000 ukrajinskih beguncev je prebivališče prijavilo v Sloveniji, status začasne zaščite pa jih je pridobilo 7963. Ti imajo pravico do začasnega prebivanja, nastanitve, zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči, združevanja družine. V program začetne integracije jih je vključenih 445.

Na prošnjo ukrajinskega veleposlaništva je Slovenija uspešno izpeljala premestitev 20 otrok iz sirotišnice v Lugansku. Sprejela je tudi dva ukrajinska ranjenca.

Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon.

Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha.

Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Je tudi kosponzorka resolucije ZN o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili iz Ukoma.

Ministrica Fajon: "Agresor je Ruska federacija, žrtev je Ukrajina"

Ob tem se je oglasila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je prav tako poudarila, da bo Slovenija Ukrajini stala ob strani, dokler bo potrebno. "Slovenci imamo svoj zgodovinski spomin. Obenem pa si prizadevamo in podpiramo vse napore v smeri, da čim prej zagotovimo trajen in pravičen mir v Ukrajini," je zapisala v izjavi.

Ministrici se zdi nesprejemljivo, da leto dni od začetka brutalne ruske agresije vsak dan vidimo pobijanje nedolžnih civilistov, žensk, otrok in uničevanje civilne infrastrukture.

"Težko si je danes zamisliti, da si nekdo s silo in z orožjem skuša nezakonito, protipravno prilastiti ozemlje, suverenost in ozemeljsko celovitost druge države," je zapisala v izjavi, objavljeni na predvečer današnje obletnice.

Ob obljubi nadaljnje podpore Ukrajini in naporom v smeri miru je podprla tudi "vsa prizadevanja, ki jasno ločijo kdo je agresor in kdo je žrtev". "Agresor je Ruska federacija, žrtev je Ukrajina," je poudarila.

"Težko si je danes zamisliti, da si nekdo s silo in z orožjem skuša nezakonito, protipravno prilastiti ozemlje, suverenost in ozemeljsko celovitost druge države."

Tanja Fajon,
zunanja ministrica RS

"Narediti moramo vse, da po diplomatskih kanalih skušamo ustaviti napade, uničevanje infrastrukture, pobijanje ljudi in da vzpostavimo pogoje za pogovore, za trajen in pravičen mir v Ukrajini," je sporočila in dodala, da si mir želi Ukrajina in mi vsi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.