STA

 |  Politika

Biden / O žrtvah rasističnega nasilja

Ameriški predsednik se je poklonil junakom tako imenovane krvave nedelje

Morali bi poznati vse. Dobro, slabo, resnico tega, kdo smo kot narod, in vsi bi morali poznati resnico o Selmi, je dejal Joe Biden.

"Morali bi poznati vse. Dobro, slabo, resnico tega, kdo smo kot narod, in vsi bi morali poznati resnico o Selmi," je dejal Joe Biden.
© Gage Skidmore / Wikimedia Commons

Ameriški predsednik Joe Biden se je v Alabami poklonil junakom tako imenovane krvave nedelje, ko so policisti 7. marca 1965 ob poskusu prečkanja mostu v mestu Selma surovo pretepli aktiviste za državljanske pravice temnopoltih. Ta dogodek je bil eden glavnih katalizatorjev za okrepitev gibanja za enakopravnost v ZDA.

Biden je ob tem poudaril pomen poznavanja celotne zgodovine ZDA. "Ne glede na to, kako močno nekateri poskušajo, si ne moremo izbrati, da bi poznali, le kar želimo vedeti, ne pa, kar bi morali vedeti," je dejal. "Morali bi poznati vse. Dobro, slabo, resnico tega, kdo smo kot narod, in vsi bi morali poznati resnico o Selmi," je, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, dejal Biden.

Leta 1965 se je v Selmi zbralo okrog 600 miroljubnih protestnikov pod vodstvom kasnejšega, danes že pokojnega dolgoletnega zveznega kongresnika iz Georgie Johna Lewisa in drugih.

V Selmi so skušali ob prečkanju mostu Edmunda Pettusa začeti 70 kilometrov dolg pohod do državne prestolnice Montgomery, ki je bil poskus opozarjanja na težave, ki jih imajo temnopolti po ameriškem jugu z uresničevanjem volilne pravice.

Na mostu so jih pričakali državni in lokalni policisti v bojni opremi in psi, jih napadli in surovo pretepli. Posnetki nasilja so šokirali ZDA in to je potem pripomoglo k sprejetju velike zvezne zakonodaje o državljanskih pravicah, s katero so rasno diskriminacijo v ZDA uradno ukinili.

"Ne glede na to, kako močno nekateri poskušajo, si ne moremo izbrati, da bi poznali, le kar želimo vedeti, ne pa, kar bi morali vedeti."

Joe Biden, 
ameriški predsednik

Biden je demokratsko predsedniško nominacijo leta 2020 osvojil s pomočjo temnopoltih volivcev, uvodoma na primarnih strankarskih volitvah v Južni Karolini. Tega ni pozabil in njegova vlada ima najvišjih položajih največ temnopoltih predstavnikov doslej.

Mu pa z demokrati še ni uspelo zagotoviti, da se volilne pravice temnopoltih ne bodo spet kršile, potem ko so republikanske zvezne države sprejele zakone, posledica katerih naj bi bila zmanjšanje volilne udeležbe revnih, manj izobraženih, predvsem pa temnopoltih, ki ostajajo glavna demokratska volilne baza.

Biden je kot kandidat leta 2020 obljubil, da si bo prizadeval za obsežno zakonodajo za okrepitev zaščite volilnih pravic. Njegov predlog iz leta 2021, poimenovan po Johnu Lewisu, je vključeval določbe za omejitev strankarskega spreminjanja kongresnih okrožij, odpravo ovir pri glasovanju in preglednost sistema financiranja kampanj, ki bogatim donatorjem omogoča anonimno financiranje političnih ciljev.

Zakon je bil sprejet v predstavniškem domu, ki so ga takrat vodili demokrati, vendar v senatu ni uspel dobiti 60 glasov, kolikor je potrebnih za preprečitev obstrukcije. Predstavniški dom sedaj obvladujejo republikanci in zakonodaja je vsaj za dve leti postavljena na stranski tir.

Tudi v nedeljo je Biden pozval k nadaljnjim prizadevanjem za zaščito volilnih pravic.

Pred dvema letoma je na obletnico krvave nedelje izdal izvršni ukaz, s katerim je zveznim agencijam naročil, naj razširijo dostop do registracije volivcev, pozval vodje agencij, naj pripravijo načrte, s katerimi bodo zveznim uslužbencem med drugim omogočili proste dneve za glasovanje ali prostovoljno delo kot nestrankarski volilni delavci.

D9Bqcuidlj0

4Bw8hRv4WKM

Cbhj5H_6TaE

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.