»Ukrajina je postala tretja največja uvoznica orožja na svetu«

Poročilo Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri

V luči vojne v Ukrajini je uvoz orožja v Evropo v zadnjem petletnem obdobju narasel za 47 odstotkov, v evropskih članicah Nata celo za 65 odstotkov. Ukrajina je postala tretja največja uvoznica orožja na svetu, izhaja iz novega poročila Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri. Globalno je sicer uvoz orožja padel za pet odstotkov.

Do lani je bila Ukrajina zanemarljiva uvoznica orožja, lani pa je v luči zahodnih dobav orožja po ruski agresiji nad državo hitro postala tretja največja. Pred njo sta le še Katar in Indija. Glede na podatke inštituta Sipri je uvoz orožja v Ukrajino lani znašal 31 odstotkov vseh dobav v Evropo in osem odstotkov v svetovnem merilu. Glede na predhodno leto se je povečal za 60-krat.

Izven Ukrajine je rast uvoza orožja v Evropo lani dosegla 35 odstotkov in je bila v luči vojne pričakovana. Je pa bila krepitev dobave orožja na staro celino opazna že prej, saj so se evropske države začele okrepljeno oboroževati v luči zaostrenih napetosti z Moskvo po njeni aneksiji Krima leta 2014, navaja Sipri.

"Invazija je resnično povzročila pomembno rast povpraševanja po orožju v Evropi, najverjetneje pa bo učinkovala še naprej in vodila v nadaljnjo rast uvoza v evropskih državah," je za francosko tiskovno agencijo AFP ugotovitve komentiral raziskovalec pri inštitutu Pieter Wezeman.

Sipri sicer trende glede prodaje orožja analizira glede na petletna obdobja. V zadnjem med letoma 2018 in 2022 se je evropski uvoz orožja glede na predhodno petletno obdobje skupno okrepil za 47 odstotkov, medtem ko je na globalni ravni za pet odstotkov padel.

"Invazija je resnično povzročila pomembno rast povpraševanja po orožju v Evropi, najverjetneje pa bo učinkovala še naprej in vodila v nadaljnjo rast uvoza v evropskih državah."

Pieter Wezeman,
raziskovalec pri inštitutu za mirovne raziskave Sipri

V nasprotju z Evropo so namreč druge celine zabeležile padec uvoza. V Afriki je ta znašal kar 40 odstotkov, v Severni in Južni Ameriki pa 20. V Aziji se je uvoz orožja zmanjšal za sedem odstotkov, na Bližnjem vzhodu pa za devet.

Še en pomemben premik se je zgodil na Bližnjem vzhodu, kamor je v preteklem letu šel največji delež izvoženega orožja - kar 32 odstotkov vsega na svetu. Ta se je povzpel pred regijo Azija in Oceanija, ki je bila več let na prvem mestu, lani pa je s 30 odstotki zdrsnila na drugo mesto. Na tretjem je Evropa, kamor je bilo namenjeno 27 odstotkov svetovnega izvoza orožja.

Kitajska še naprej krepi porabo za vojaške namene, a orožje vse bolj proizvaja doma, zaradi česar se je uvoz orožja v Azijo zmanjšal, v danes objavljenem poročilu ugotavlja inštitut s sedežem v Stockholmu.

Med posameznimi državami je največ orožja, deset odstotkov vsega, uvozil Katar, sledijo mu Indija z devetimi, Ukrajina z osmimi, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati s po sedmimi in Pakistan s petimi odstotki.

Med izvozniki orožja v zadnjem petletnem obdobju na prvem mestu s 40 odstotki izvoza ostajajo ZDA. Sledijo Rusija s 16, Francija z 11, Kitajska s petimi in Nemčija s štirimi odstotki. Skupaj prispevajo tri četrtine vsega izvoza orožja na svetu. A medtem ko je ameriški in francoski delež pri tem narasel, je pri vseh drugih padel, ugotovitve poročila še povzema AFP.