Prostor, kjer bi vsak lahko bil to, kar je

Da bi se naša družba premaknila, bo treba izkoreniniti delitev zgolj na modro in roza, moške in ženske, ter odpraviti zahteve po dokazovanju spola

V sklopu Festivala dokumentarnega filma (FDF) je v sredo zvečer v Cankarjevem domu potekal pogovor o filmskih reprezentacijah trans skupnosti in pomenu varnih prostorov. Direktorica fotografije, snemalka in trans aktivistka Lea Aymard pravi, da bo transspolnost v družbi zgolj tolerirana, dokler bodo obstajale binarne zahteve po dokazovanju spola.

V pogovoru sta sodelovali Lea Aymard in umetnica, videastka, performerka in učiteljica za film in video Ana Čigon, vodil pa ga je dolgoletni trans aktivist Linn Julian Koletnik, ustanovitelj Zavoda TransAkcija, prve in edine trans specifične nevladne organizacije v Sloveniji. Dogodek je potekal po projekciji filma Casa Susanna, ki se letos še s štirimi drugimi filmi poteguje za glavno nagrado festivala.

Aymard je v filmu francoskega režiserja Sebastiena Lifshitza pogrešala kontekstualizacijo, povezave z današnjim časom. "Ni dovolj, če (trans) pionirke samo postavimo pred kamero," je povedala ter poudarila, da je reprezentacija te skupnosti še vedno tako pomanjkljiva, umeščanje v kontekst in prevzemanje odgovornosti za pripovedovanje takšnih zgodb pa zato nujno. Casa Susanna prikazuje določen socialni razred, "mehurček brez bojev na ulicah".

Čigon se je strinjala s tem opažanjem, po njenem je film nakazal določene probleme tistega časa, iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja, kot je bil ameriški lov na čarovnice pod vodstvom razvpitega senatorja Josepha McCarthyja, vendar jih nato ni raziskal. Film je k svoji zgodbi pristopil skozi prizmo kuriozitete, je dodala. Sama v takšnih reprezentacijah pogreša podobe, ki sežejo onkraj srednjega razreda.

"Ena svetlih plati filma je poudarek na razliki med toleriranjem in sprejemanjem."

Linn Julian Koletnik,
ustanovitelj Zavoda TransAkcija

Pogovor je odprl tudi vprašanje zabrisanih meja spolnih identitet in izrazov v času, ko so bili homoseksualnost, preoblačenje v oblačila, ki so bila po družbenih normah pripisana drugemu spolu, ali kakršnikoli odklon od heteronormativne in cisnormativne družbe v večjem delu ZDA še vedno kazniva dejanja. Hkrati je bil, v primerjavi z današnjim, pomanjkljiv tudi besednjak LGBTQ skupnosti, a to ne sme biti izgovor za pomanjkljiva upodabljanja teh identitet, kar nato zlahka vodi v kulturno apropriacijo in senzacionalizem, sta se strinjali Aymard in Čigon.

"Ena svetlih plati filma je poudarek na razliki med toleriranjem in sprejemanjem," je povedal Koletnik. Da bi se družba premaknila od prvega do drugega, bo treba izkoreniniti delitev zgolj na modro in roza, moške in ženske, ter odpraviti zahteve po dokazovanju spola, po tem, da nam videz pove vse o osebi in besede sploh niso potrebne, je dodala Aymard, ki si želi, da bi v Sloveniji dobili prostor, ki bi bil podoben hiši v filmu Casa Susanna, prostor, kjer bi vsak lahko bil to, kar je.

rnPewFBajlI