24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
V Janševem kabinetu so si v povprečju izplačali najvišje koronske dodatke
Največ zase
Janševa vlada: premier in njegova podpredsednika vlade (minister za obrambo Matej Tonin in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek)
© Borut Krajnc
Računsko sodišče je objavilo še eno revizijo pravilnosti izplačevanja dodatkov med epidemijo covid-19. Pregledalo je vlado in generalni sekretariat vlade ter štiri ministrstva z organi v sestavi – za notranje zadeve, za obrambo, za javno upravo in za zdravje. Revizija potrjuje že znano dejstvo, da je bilo pri izplačilih dodatkov s sistemskega vidika narobe prav vse.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
Janševa vlada: premier in njegova podpredsednika vlade (minister za obrambo Matej Tonin in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek)
© Borut Krajnc
Računsko sodišče je objavilo še eno revizijo pravilnosti izplačevanja dodatkov med epidemijo covid-19. Pregledalo je vlado in generalni sekretariat vlade ter štiri ministrstva z organi v sestavi – za notranje zadeve, za obrambo, za javno upravo in za zdravje. Revizija potrjuje že znano dejstvo, da je bilo pri izplačilih dodatkov s sistemskega vidika narobe prav vse.
Tako ne preseneča ključni očitek Janševi vladi, ki je dobila mnenje s pridržkom, in sicer, da ni poskrbela za enotno ureditev izplačevanja dodatkov, da ni opredelila nadpovprečne ogroženosti in prekomerne obremenjenosti, da ni preverjala, kaj počnejo ministrstva, izvedbe teh nalog in ureditve sistema pa ni naložila niti ministrstvu za javno upravo, sicer pristojnemu za plačni sistem. Tako je denimo ministrstvo za obrambo javni uslužbenki obračunalo dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije tudi za 32 ur, ki jih je opravila pred epidemijo. Zanimivo je še, da je višina dodatkov za primerljiva dela na ministrstvu za notranje zadeve Aleša Hojsa presegala višino teh dodatkov na ministrstvu za obrambo Mateja Tonina.
Vlada je dopustila kaos, posledica tega je bila visoka javna poraba, pa tudi to, da so bili dodatki pri nas »največji posamezni ukrep« oziroma strošek boja z epidemijo. Zgolj od marca 2020 do konca decembra 2021 je bilo iz državnega proračuna za koronske ukrepe skupaj namenjenih 4,8 milijarde evrov, od tega 1,03 milijarde evrov za dodatke.
Najvišji povprečni znesek dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije so prejeli zaposleni v kabinetu predsednika vlade, v povprečju 1557 evrov bruto na zaposlenega, povprečno izplačilo, če upoštevamo vse vladne proračunske uporabnike, pa je bilo 331 evrov. Omenjeni dodatek je sicer le eden od dodatkov, ki so se izplačevali med epidemijo.
Med vsemi vladnimi proračunskimi uporabniki je bilo v revidiranem obdobju od marca 2020 do 31. junija 2021 največ dodatkov izplačanih na ministrstvu za notranje zadeve Aleša Hojsa (60,1 milijona evrov) in ministrstvu za obrambo Mateja Tonina (28 milijonov evrov), na repu lestvice je ministrstvo za kulturo Vaska Simonitija s skupno 3265 evri izplačanih dodatkov.
In ugotovitve revizije? Priporočilo vladi, ki jo zdaj vodi že Robert Golob. Navajamo ga v celoti: »Vlada naj zagotovi, da bodo vladni proračunski uporabniki v primeru izrednih razmer pravočasno sprejeli splošne akte na podlagi interventne zakonodaje in vladnih usmeritev, in naj zagotovi, da bodo tudi v izrednih razmerah primerljivo, glede na ogroženost primerljivih delovnih mest, opredeljeni pogoji za izplačila proračunskih sredstev, s čimer bo omogočeno spremljanje namenskosti porabe sredstev in izvajanje nadzora nad izplačili.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.