Prosilci za azil zahtevajo ustavitev deportacij na Hrvaško

Več deset prosilcev za azil je včeraj skupaj z aktivističnimi organizacijami in sindikati v Ljubljani pripravilo protest proti diskriminatornim ukrepom

Več deset prosilcev za azil je včeraj skupaj z aktivističnimi organizacijami in sindikati v Ljubljani pripravilo protest proti diskriminatornim ukrepom, povezanimi z zakonom o tujcih, in težavam, s katerimi se srečujejo v Sloveniji. Na vlado so naslovili več zahtev, med drugim naj nemudoma ustavi deportacije prosilcev na azil na Hrvaško.

V organizaciji Iniciative prosilcev za azil Vič/Kotnikova/Logatec in drugih aktivističnih organizacij ter sindikatov se je včeraj popoldan na Prešernovem trgu v Ljubljani zbralo približno 50 prosilcev za azil iz različnih držav, med drugim iz Burundija, Gane, Iraka, Irana in Afganistana. S transparenti so pozivali k zagotavljanju človekovih pravic za vse in k ustavitvi deportacij na Hrvaško, ki po njihovem mnenju ni varna država.

Več prosilcev za azil iz Burundija in Gane pa je tudi javno spregovorilo o nezavidljivem položaju, v katerem so se znašli po prihodu v Slovenijo. Kot so opozorili, bo v prihodnjih mesecih in tednih namreč prišlo do množičnih deportacij prosilcev iz Slovenije na Hrvaško, kjer policija sistematično zlorablja begunce in jih vrača v BiH, ne da bi jim omogočila zaprositi za azil.

Vlada pa jih je presenetila tudi z odločitvijo, da ne bo spremenila zakona o tujcih, kar pomeni, da bodo mnogi družinski člani tujih delavcev pri nas izgubili dovoljenje za bivanje. Zakon o tujcih od družinskih članov tujih delavcev tretjih držav namreč zahteva znanje slovenskega jezika, kar pa je za mnoge med njimi nemogoče.

"Ko delamo v tovarnah in na gradbiščih nikogar ne zanima, kateri jezik govorimo. Ko hočemo normalno zaživeti v družbi z našimi družinami, pa nenadoma nismo dovolj integrirani," so med drugim opozorili na protestu, ki ga je varovala policija.

V Sindikatu Mladi plus so med drugim opozorili, da bo novela zakona o tujcih z zahtevo po znanju slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev povzročila razdruževanje družin. "Ocenjuje se, da bo ukrep ločil več tisoč družin, kar je popolnoma nesprejemljivo," je poudarila Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus. Ob tem pogoj o znanju tujega jezika velja le za družinske člane tujih delavcev, ne pa delavce same. "Očitno aktualna vlada nima nobenih težav s tem, da delodajalci tuje delavce še naprej izkoriščajo, od teh delavcev ta ista država pobira davke, istočasno pa jim odreka eno izmed osnovnih pravic, tj. pravico do družinskega življenja," je opozorila.

Poleg umika tega "diskriminatornega in protidelavskega" člena včeraj sprejete novele zakona o tujcih, od vlade, pristojnih ministrstev, DZ in predsednice republike zahtevajo še takojšnje ustavitve deportacij prosilcev za azil na Hrvaško.

Zahtevajo pa tudi javni sestanek odločevalcev pristojnih ministrstev z organizacijo prosilcev za azil, na katerem naj se nemudoma naslovi "sramotne razmere" v azilnem sistemu in prakso vračanja prosilcev na Hrvaško. Ob tem so napovedali, da bodo na ministrstvi za notranje zadeve in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na kabinet vlade poslali poziv s predlogi za srečanje.

Protest so med drugim podprle Ambasada Rog, Cedra - Center za družbeno raziskovanje, Anarhistična pobuda Ljubljana, Glosa - Sindikat kulture in narave Slovenija, Svobodni sindikat Slovenije, Delavska svetovalnica, Društvo Humanitas - Center za globalno učenje in sodelovanje, Ženski pevski zbor Kombinat in Feministični pevski zbor FPZ Z'borke.