Mladi zdravniki / Zakaj jim gredo na živce filozofi?

Skupina Mladi zdravniki, da bi izpadla junaško, je objavila karikaturni strip in spletni mem, kjer so si sposodili »doktorje filozofije« in se primerjali z njimi

Skupina z imenom »Mladi zdravniki«, borcev za pravice predvsem mladih zdravnikov in sicer z veliko znaki podpore privatizaciji javnega zdravstva, se je potrkala na prsa. Da bi izpadla junaško, je objavila karikaturni strip in spletni mem, kjer so si sposodili »doktorje filozofije« in se primerjali z njimi. Oni so kakopak »pravi« doktorji, ki rešujejo življenja. Zraven so dopisali komentar »Primerljiva delovna mesta« in dodali zaničljiv smešek.

Morda nam ta za koga malenkostna gesta razkrije več, kot so sami zabavljaško upali, saj je bil načrt preprost: postati gladek instanten zmagovalec primerjave, kajti oni so vendar družbi krvavo potrebni, filozofi ne. No, večino časa ne rešuje življenja niti večina zdravnikov. In še huje, življenj ne rešujejo še prenekateri poklicni profili, zato štejmo to za novo nespodobno stigmatizacijo filozofije, ki ni nič novega in, resnici na ljubo, sega nazaj v antiko.

Sorodna mentalna struktura

Mladi zdravniki, ki so Janezu Janši že štirinajst dni po začetku njegovega tretjega mandata izrekli javno zahvalo, imajo z njim veliko skupnega. S prvakom SDS si delijo najmanj sorodno mentalno strukturo. V začetku leta 2021 je premier v solo akciji nič manj kot zaustavljal vpis na fakultete, ker se mu je zazdelo, da so nekateri programi tako rekoč neprimerni in odvečni, drugi, denimo medicinski, pa močno podhranjeni.

Takrat je Mladina enega od njegovih poskusov netenja spora in novih delitev v visokem šolstvu povzela s pomenljivim, naslovom: »Izjemno redko iz dobrega filozofa nastane dober zdravnik«. Slabo artikulirana poanta Janševe izjave je bila hitro prepoznavna: v državi potrebujemo zdravnike, ne filozofe. Kar je dejansko tudi začetna misel Mladih zdravnikov.

Galenova lekcija

Na nekem drugem mestu sem pokazal, kako je Janšo demantiral že sloviti Galen v spisu z naslovom »Najboljši zdravnik je tudi filozof« (Ὃτι ὁ ἂριστος ἰατρὸς καὶ φιλόσοφος). V njem je pokazal, da je filozofska formacija nujna za delo zdravnika. Njegovo prepričanje je bilo, da filozofija s svojimi znanji bistveno prispeva k delovanju zdravniške vede, da je medicina povezana s teorijo in opazovanjem, da so filozofski in zdravniški pojmi največkrat vsaj teoretsko prepleteni, končno pa terja tak poklic pokončnega, torej etičnega človeka. Naj v ilustracijo navedem kratek odlomek iz tega dela: »Da bi odkril naravo telesa, razlike med boleznimi in simptome (ἐνδείξεις) glede zdravljenja, mora [zdravnik] vaditi logiško teorijo, zaničevati (καταφρονεῖν) mora denar in gojiti razumnost (σωφροσύνην ἀσκεῖν), če naj bo pripaden. Zato mora poznati vse dele filozofije: logiko, fiziko in etiko. Kajti le v takem primeru ne bo v nevarnosti, da bi izvedel katero od napačnih (ἄδικόν) dejanj, saj vendar vadi razumnost in prezira denar: vsa slaba dejanja, ki jim je podvržen človek, izvirajo ali iz spodbude pohlepa (φιλοχρηματίας ἀναπειθούσης) ali so zaradi uroka užitka (γοητευούσης ἡδονῆς). Na ta način bo gotovo imel tudi druge vrline, saj so vse povezane skupaj (60–61).«

Ne poznajo legendarnega zdravnika

Resda je vmes medicina napredovala, toda podobno se je zgodilo tudi filozofiji. Galen, poglobljeni nadaljevalec Hipokratovega dela, ki ga štejemo za očeta medicine, je bil torej sveto prepričan v koristi filozofskega početja. Učil pa je tudi, da zdravniki ne smejo biti pohlepni, uživaški in zaničevati morajo denar. Moralna znanja in držo pridobijo, če so razumni, takšni pa so, če so filozofsko navdahnjeni. Zato lahko sklenemo: hudo je, če legendardni antični zdravnik ne demantira zgolj obramboslovca, ampak tudi zdravnike – resda mlade.

Podobno velja za Hipokratovo prisego, ki so se ji, kot se rado navaja v javnem diskurzu, slovenski zdravniki večkrat izneverili, saj so v zadnjem desetletju ali dveh prišli na slab glas zaradi odmevnih primerov svojega pohlepa. Ta prisega razlaga predvsem praktična moralna načela, na katerih temelji medicinska etika. Naslavlja, kaj sme in česa ne sme storiti zdravnik v odnosu do pacienta v zelo konkretnih situacijah.

Hipokratova morala

Še najbližje splošnim moralnim načelom je v delu, ko Hipokrat zapoveduje zdravnikom naslednje ravnanje: »Ko vstopam v vse hiše, v katere bom prišel, bom deloval v korist bolnikov in se držal stran od vsake hotene krivice in vsakega koruptnega dejanja« (ἐκτὸς ἐὼν πάσῃς ἀδικίης ἑκουσίης καὶ φθορίης). V nekem drugem stavku pravi: »Svoje življenje in svojo vedo bom ohranjal čisto in sveto«. Zdravnik mora torej ravnati nadvse moralno, čisto in sveto (Ἁγνῶς δὲ καὶ ὁσίως).

Strjeno lahko navedemo nekaj moralnih načel in vrednot, ki bi jim moral tudi slovenski zdravnik slediti: ne sme povzročati hoteno krivico. Ne sme ravnati koruptno. Ravnati mora čisto in sveto. Vsak lahko v tem razbere številne aktualnosti slovenskega trenutka: je dvoživkarstvo oblika korupcije? Je dajanje prednosti pacientom v zasebni ambulanti oblika povzročanja hotene krivice? Je iskanje zaslužkarstva res čisto in sveto postopanje?

Odzivi na socialnih omrežjih

Mladi zdravniki niso naleteli na močne simpatije širom socialnih omrežij, čeprav so z njimi najbrž računali. Ob njihovem smešenju filozofov je nekdo zapisal: »Ta objava bo zagotovo pripomogla k razumevanju dela mladih zdravnikov, težav, s katerimi se srečujejo na delu in njihovih predlogov za izboljšanje zdravstvenega sistema v Sloveniji.« Spet drugi uporabnik je ugotavljal: »Vaš odnos do ljudi. TW vas razkrije, kakšni ste in kaj lahko pričakujemo od vas.«

Tretji je opozoril na nespodobnost: »Spoštovanje do drugih poklicev in interdisciplinarnost? Kje je meja, do katere še sprejemamo predstavnike drugih smeri, kjer pa so nam smešni? Sram vas je lahko, jao.« Končno pa jim je nekdo posolil: »Vau, just vau. Ne se čuditi, če so zdravniki bolj prezirani kot odvetniki.«

Kaj pa javno zdravstvo?

Pri portalu spol.si so si pomagali s sarkazmom in nanj tudi opozorili: »Nadutost in oholost sta kot lastnosti od nekdaj garant za človeka, ki mu je do soljudi, ki zna poslušat in je voljan pomagat. Bravo, vlivate zaupanje v vaš poklic! (Pozor, sarkazem.)«

Vsekakor bi nas moralo zanimati, ali bodo mladi zdravniki pri nas podprli razkroj javnega zdravstva, ki se nam dogaja pod Golobovo vlado, ali pa stavijo prav na to karto. Končno se bo tu pokazala razlika med zdravniškim in filozofskim poklicem. V slednjem vsaj načeloma velja, da je dobrobit človeka naša skupna skrb in da imamo ljudje enake pravice in svoboščine, zaradi česar moramo tudi zdravstvo organizirati v skupno dobro. Privatizacija zdravstvene dejavnosti temu gotovo ne bo sledila.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**