»Mnogi Romi v šoli niso sprejeti«

"V preteklosti so vsi radi govorili, kaj vse so naredili za Rome, po drugi strani pa bi lahko tudi Romi rekli, da je bilo veliko projektov z veliko denarja, kjer se je na račun Romov zaposlovalo Nerome," opozarja predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc 

Položaj Romov pri nas je glede na druge države EU relativno dober, obstajajo pa tudi področja, ki jim bo veljalo posvetiti več pozornosti, pred svetovnim dnevom Romov opozarjata predsednik zveze Romov Jožek Horvat Muc in direktor urada za narodnosti Stanko Baluh. Pri tem izpostavljata področja izobraževanja, zaposlovanja in varnosti.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pravi, da so ocene o položaju Romov v Sloveniji različne, odvisno, kdo jih pač podaja, po njegovi oceni pa je ta boljši kot v marsikateri drugi državi.

Kljub temu veliko težav ostaja. "Veliko romskih naselij je še vedno komunalno neurejenih, brez elektrike in vode, zato so bivalne razmere v njih slabe. Posledično otroci ne obiskujejo šole, odrasli Romi so omejeni pri zaposlitvi, skupno zdravstveno stanje je slabše," je povedal za STA.

Vsa naselja sicer niso na istem: "Imamo veliko pozitivnih primerov v Prekmurju, nekoliko slabše je v jugovzhodni Sloveniji, čeprav stvari niso enoznačne. Tudi ponekod v Prekmurju razmere niso dobre, medtem ko so nekatera naselja v jugovzhodni Sloveniji urejena kar solidno."

"Veliko romskih naselij je še vedno komunalno neurejenih, brez elektrike in vode, zato so bivalne razmere v njih slabe. Posledično otroci ne obiskujejo šole, odrasli Romi so omejeni pri zaposlitvi, skupno zdravstveno stanje je slabše."

Da bi stanje tam, kjer ni dobro, izboljšali, bi bilo treba prenoviti nekatere ukrepe, ki so se v zadnjih letih izkazali za zastarele in neučinkovite, je prepričan, pri tem pa predvsem bolje sodelovati z romsko skupnostjo. Meni namreč, da je tovrstnega sodelovanja danes marsikje premalo. "V preteklosti so vsi radi govorili, kaj vse so naredili za Rome, po drugi strani pa bi lahko tudi Romi rekli, da je bilo veliko projektov z veliko denarja, kjer se je na račun Romov zaposlovalo Nerome," opozarja.

Veliko več bi se namreč dalo po njegovi oceni narediti na področju izobraževanja in zaposlovanja. Priznava sicer, da del krivde za to, da romski otroci pogosto ne hodijo v šolo in da odrasli Romi ne delajo, leži na Romih samih, a izpostavlja tudi objektivne okoliščine, zakaj je temu tako. "Mnogim Romom obiskovanje šole omejujejo bivalne razmere, ker se nimajo kje umiti ali urediti, mnogi v šoli tudi niso sprejeti," pravi. Glede zaposlovanja pa opozarja, da marsikdo ne želi zaposliti Roma, mnogi Romi tudi nimajo potrebnih kvalifikacij, da bi lahko opravljali določena dela.

Veliko upanja, da se bo položaj Romov v Sloveniji izboljšal, predsednik zveze Romov polaga v nedavno oblikovano posebno skupino za reševanje romskih vprašanj, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Anton Grizold. Ocenjuje namreč, da ima Grizold precej posluha za romsko populacijo in da bi skupina lahko "naredila velik preboj naprej pri reševanju romske problematike".

Večji poudarek zaposlovanju Romov

Da je položaj romske skupnosti v Sloveniji primerjalno z drugimi državami EU relativno dober, podobno kot Horvat Muc ocenjuje direktor Urada vlade RS za narodnosti Stanko Baluh, a se pri tem tudi on zaveda pomanjkljivosti. Te bi lahko po njegovi oceni odpravili z novim nacionalnim programom ukrepov za Rome za obdobje 2021-2030, ki je v izvajanju in v okviru katerega so določili glavne težave, ki se pojavljajo.

Med drugim načrtujejo večji poudarek na vključevanju romskih otrok v predšolsko vzgojo. Tu je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje oblikovalo krajše programe, namenjene posebej ranljivim skupinam, kamor sodijo tudi Romi, je povedal za STA.

Večji poudarek nameravajo dati zaposlovanju Romov, kjer bi veljalo okrepiti javna dela ter razviti dodatne posebne programe, ki bi okrepili zaposlitvene možnosti Romov, pravi.

Pomembno področje, kjer je treba narediti korak naprej, je po njegovi oceni tudi področje varnosti in sobivanja v romskih naseljih. V ta namen sta policija in ministrstvo za notranje zadeve pripravila posebne programe za preventivno delo v romskih naseljih, ki med drugim predvidevajo oblikovanje varnostnih sosvetov, v katere so lahko vključeni tako predstavniki Romov kot večinskega prebivalstva, vse z namenom, da med njimi steče dialog, je še povedal.

Ob svetovnem dnevu Romov se bodo zvrstili številni dogodki

V Sloveniji sicer živi okoli 12.000 Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let nazaj. Največ jih živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini.

Priložnost, da Romi opozorijo na izzive, s katerimi se srečujejo, je vsako leto tudi svetovni dan Romov, ki ga praznujejo vsako leto 8. aprila. Datum so izbrali na prvem svetovnem kongresu Romov, ki je potekal od 4. do 8. aprila 1971 v Londonu.

Ob letošnjem svetovnem dnevu Romov se bodo zvrstili številni dogodki. V sredo so v novomeškem romskem naselju Brezje Žabjak pripravili tradicionalno prireditev, na kateri so lahko romski otroci z recitacijami, petjem in plesom predstavili svoje talente. V ponedeljek je ministrstvo za zdravje v sodelovanju z zvezo Romov v Mariboru pripravilo strokovni posvet o zdravstveni oskrbi Romov v Mariboru in okolici, v sredo pa so prihajajoči svetovni dan obeležili s prireditvijo v organizaciji Romskega društva Romano pralipe. Združenje Epeka in Slovenski etnografski muzej danes v muzeju pripravljata dogodek Utrinki tradicij: Šege mariborskih Romov ob poroki in otroštvu. Osrednjo prireditev pa v petek ob 18. uri v murskosoboški gledališki dvorani Park pripravlja Zveza Romov Slovenije. Slavnostni nagovor bo imela podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon.