Prehranska drama

Nedavni zaplet s strateškim svetom za prehrano – nanj se je zaradi recenzije prehranjevalnih smernic v vzgojno-izobraževalnih ustanovah usul plaz javnih kritik pediatrov – razkriva zlasti slabo komunikacijo in nepripravljenost na dialog.

Kaj se je zgodilo? Na seji strateškega sveta za prehrano je predsednik vlade Robert Golob rekel, da je prehrana v šolskih ustanovah »tista točka, na kateri v resnici gradimo zdravje naroda za prihodnost«, člani sveta pa so takoj sklenili, da imenujejo posebno recenzijsko skupino, ki bo pregledala smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na seji strateškega sveta 4. aprila so člani že obravnavali recenzijo smernic, ki jo je za svet pripravila posebej imenovana skupina. Vodil jo je dr. Boštjan Jakše, doktor znanosti s področja prehrane, člani pa so bili profesorica pediatrije z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Dušanka Mičetić-Turk, kardiolog iz UKC Ljubljana prof. dr. Zlatko Fras ter prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in dr. Nina Mikec z Instituta Jožef Stefan.

In kaj so v recenziji smernic navedli? Že v prvi točki so izrekli »iskrene čestitke« avtorjem posodobljenih smernic, češ da upoštevajo »usmeritve promocije zdravja in zdravega življenjskega sloga«. Čeprav se je po aprilski seji sveta razširila informacija, da so naše smernice nespremenjene od leta 2010 in da bo torej recenzijska skupina recenzirala 13 let stare smernice, se je izkazalo drugače. Pred petimi leti so se prenove smernic lotili pediatri in dietetiki z ljubljanske pediatrične klinike, ravno 7. marca letos pa je razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo dokončno potrdil prenovljene smernice. Povedano preprosteje: Golobov strateški svet je aprila (morda nevede) začel recenzijo mesec dni starih, prenovljenih smernic. To je seveda ujezilo pediatre, ki so ravno marca končali petletno prenovo, kot so razkrili sami. »Naloga strateškega sveta ni recenzija že recenziranih in s strani razširjenega kolegija za pediatrijo potrjenih smernic,« so sporočili v izjavi 6. aprila, ki so jo med drugimi podpisali predsednica razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo Nataša Bratina, predsednica Strokovnega sveta za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Nataša Toplak, strokovni direktor pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn in predstojnik klinike za pediatrijo UKC Maribor Jernej Dolinšek.

A kaj so recenzenti Golobovega strateškega sveta za prehrano zares predlagali in »očitali« sveže revidiranim smernicam? Ob že omenjeni pohvali in predlogu, da se redno izobražujejo kuharji, vodje prehrane in ravnatelji, so predlagali pet »večjih popravkov«, kot so jih poimenovali sami. Med njimi je več tehničnih, recimo opozorilo, da tudi v prenovljenih smernicah številne pomembne trditve niso podprte z ustreznimi referencami. Hkrati so opozorili, da je predelane mesne izdelke (salame, paštete, hrenovke, suhe mesnine) Svetovna zdravstvena organizacija že leta 2015 uvrstila med zdravju nevarna živila (angl. »Group 1 carcinogen«) in da zato ti izdelki, podobno kot nekateri drugi, med njimi instantne juhe, zaseka, svinjska mast, maslo, majoneza, pijače z dodanim sladkorjem, ter ocvrta in na maščobi pražena hrana ne spadajo na jedilnike v vzgojno-izobraževalne zavode. Vegetarijansko prehrano omenjajo le enkrat, med manjšimi popravki v kontekstu, da nekateri recenzenti menijo, da bi bilo korektno, če se drugačni prehranski vzorci od splošno priporočenih (»mešana prehrana«) v smernicah ne poimenujejo »alternativni« oziroma se ne vrednotijo kot implicitno manjvredni, kar podkrepijo z navedbo, da so pri preprečevanju bolezni srca in ožilja »najbolj znanstveno podprti prehranski vzorci, ki temeljijo na živilih pretežno ali izključno rastlinskega izvora (sredozemska in DASH-prehrana ter vegetarijanska prehranjevanja)«. Prav tako Golobov strateški svet ni predlagal uvedbe veganske prehrane, kot bi bilo mogoče razumeti iz odziva pediatrov 6. aprila, pač pa možnost izbire med mešanim in rastlinskim obrokom.

Kakorkoli, zaplet je nastal tam, kjer zares ne bi bilo treba. Ker gre za »tisto točko, na kateri gradimo zdravje naroda za prihodnost,« je pripravljenost na dialog vseh strok, celo pediatrične, lahko le koristna.