Homofob na TV Slovenija

Slovenska RTV hiša postala bastijon promocije zadrte desne ideologije, kjer šteje vsaka minuta, ki mora biti v programu spretno izkoriščena

V Ljubljani se je te dni mudil Ryszard Legutko, poljski evropski poslanec, sicer tudi profesor filozofije na Jagelonski univerzi v Krakovu. Založba Družina je natisnila prevod njegove knjige z naslovom »Demon v demokraciji – totalitarne skušnjave v svobodnih družbah«.

Dober razlog, da so ga nemudoma povabili v Odmeve, kjer je prostor ob voditelju Luki Svetini zasedel takoj po razvpitem Jožetu Možini. Če je dve leti zapored Janša onečastil Dan upora proti okupatorju s svojo alternativno proslavo, letos ni mogel. Ampak nič hudega, tu je ugrabljena nacionalka, da nam po državni proslavi z Možino razloži uradno interpretacijo Trstenjakove.

Gostili so homofoba

Seveda je bilo zaman pričakovati, da nam bodo politični ustvarjalci na TV Slovenija povedali, kdo je njihov poljski gost. Zaman je bilo pomisliti, da ga bo o tem spraševal voditelj. Pa povejmo: Legutko je homofob. Pred leti je istospolne poroke označil za »nepotreben in uničujoč eksperiment«, medtem ko homofobijo razume celo kot »palico«. Kakšno palico? Tisto, »s katero udariš tiste ljudi, ki si drznejo kakorkoli nasprotovati. To je popolnoma izmišljen problem, ki ne obstaja nikjer. Homoseksualci so svete krave.«

Pričakovano so zanj »kristjani najbolj diskriminirana skupina, ne homoseksualci. So najbolj zaščitena skupina, ki jo lahko imate.« Ko se je pred leti Evropski parlament s svojo resolucijo odzval na poljsko uvajanje tako imenovanih »območij brez ideologije LGBT«, ki so jih razglasili v okoli 90 krajevnih enotah in kar obsega skoraj tretjino države, je Legutko je seveda nasprotoval in uporabil svojo palico: »Besedilo, ki ga je pripravil parlament, je absurdno in kaže, da je ta zbornica postala velik ideološki stroj, ki želi ustvariti novega človeka v EU, tudi za ceno kršenja zakonodaje in resnice.«

Po njegovem so lokalne oblasti zgolj branile družino, zavračale indoktrinacijo otrok brez soglasja staršev in vstop ideoloških uradnikov v šole, kjer otrokom govorijo nesmisle o spolni in spolni fluidnosti: »Varovanje družine je njihova sveta pravica. Ta pravica jim ne sme biti odvzeta, ker ni nobene pravne ali moralne obveznosti, da bi v šole sprejeli katerega koli indoktrinatorja, tudi če ima ta indoktrinator močne podpornike v institucijah EU.«

Demoni povsod okoli nas

Nastop v Odmevih se je dotikal predvsem vsebine njegove knjige. Prav tiste, proti kateri so ob promociji na nekaterih znanstvenih ustanovah že protestirali profesorji in študentje, v Sloveniji pa je seveda zaželena vsaka nova indoktrinacija po meri domače desnice, ki marljivo pripravlja in širi svoj ideološki teren. Voditelj spornosti njegovih tez nikakor ni izpostavil, ampak se je topil od navdušenja.

Avtor v knjigi dobesedno zavrača liberalizem in demokracijo. Zanj sta zgolj variacija komunizma in oba moramo zavrniti. Še več, liberalna demokracija je nadaljevanje komunizma z drugimi sredstvi, oba nam vsiljujeta svoj sistem vrednot. Kakšna je sploh njegova pozicija, je nekakšen anarhist ali anarholiberalec? Nikakor ne, ampak očitno se v (liberalni) demokraciji počuti slabo, ker mu njena kultura vsiljuje sistem vrednot, kar ga spomni na komunizem. Rad bi bil homofob, pa ne sme biti. Rad bi preziral ženske, pa jih ne sme. Premalo možnosti za samoizražanje ima in to obžaluje.

Štihova dvorana v Cankarjevem domu ob njegovem nastopu ni bila preveč polna. Pogovor je vodil publicist Blaž Podobnik, obiskali pa so jo poljski veleposlanik v Sloveniji, Janez Janša in nekdanji notranji minister in trenutno vodja ljubljanskega odbora stranke SDS Aleš Hojs. V pogovoru se je Legutko čudil, zakaj na Poljskem in v EU vlada nekakšna obsedenost s »sovražnikom«, ki ga vidijo v tistih, ki odkrivajo »miselnih zločine«. Z njimi je meril na homofobijo, seksizem in antisemitizem.

Njemu se kakopak zdi, da je v demokraciji dovoljeno biti prav to, homofob, seksist in antisemit v besedah, saj lahko potem »razpravljaš o več vprašanjih in bolj raznolikih temah«, kar pa je zdaj nezaželeno in omejeno.

Cvetoča indoktrinacija

Res je, demokracija je očitno neka forma totalitarizma. In še dobro, da je. Vmes pa je slovenska RTV hiša postala bastijon promocije zadrte desne ideologije, kjer šteje vsaka minuta, ki mora biti v programu spretno izkoriščena. Jadranka Rebernik, Ksenija Koren, Martin Nahtigal, Luka Svetina in vsi ostali pomagači obvladajo svoj posel. In medtem ko se Robert Golob nesmiselno izmika nastopom v programih nacionalke, neovirano cveti politična indoktrinacija z vsemi homofobnimi in antidemokratskimi elementi vred.

Da je le Trstenjakova zadovoljna.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**