Natura 2000 je bogastvo

Se spomnite bivšega okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki je že po nekaj mesecih vodenja ministrstva napovedal »revizijo območij Natura 2000 v Sloveniji in EU«? Zdaj se zahteve po zmanjšanju območij Nature 2000 spet pojavljajo. »Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, da bo Slovenija primerljiva ostalim državam,« se glasi ena od osmih zahtev Sindikata kmetov s podporniki, naslovljena na Golobovo vlado.

Da slovenski kmetje s hektarskim donosom ne morejo in ne bodo nikoli mogli – tudi s krčenjem Nature 2000 – tekmovati z megakmetijami oziroma intenzivno kmetijsko industrijo, je v intervjuju za Mladino pojasnil kmet in okoljevarstvenik Uroš Macerl: »Prizadevanja v to smer so napačna.« Kot edino smiselno strategijo slovenskega kmeta je omenil razvoj kakovostne, nekemikalizirane hrane in močno promocijo te.

Zanimiv razmislek o območjih Natura 2000 je ob sedanjih zahtevah kmetov na omrežju Twitter objavil dr. Žiga Malek. »Velik del Nature 2000 v Sloveniji predstavljajo gozdovi, večinoma na težko dostopnem terenu, ki tudi brez varovanja ne bi omogočali višje gospodarske rasti – bi pa brez dvoma omogočili več zaslužkov na kratki rok,« opozarja. Po uradnih podatkih gozdovi pokrivajo 70 odstotkov območij Nature 2000 v Sloveniji, kmetijske površine pa »le« nekaj več kot 20 odstotkov. »Hkrati statistike o gospodarskem razvoju, pozidava kmetijskih zemljišč, gradnja obrtno-industrijskih con in nakupovalnih središč, gradnja cest ter krožišč namigujejo, da smo se do sedaj vseeno razvijali, Naturi navkljub. Je pa odvisno, kaj je za koga razvoj,« dodaja Malek.

V Sloveniji Natura 2000 zavzema 38 odstotkov površine, kar je največ med članicami EU. In »krivec« za ta rekord? Po Maleku je viden že iz »tipičnega slovenskega turističnega oglasa: raznolikost«. Točneje – geografska raznolikost, ki je posledica tega, da Slovenija leži na stičišču več regij. Malek odgovarja tudi na »argumente« kmetov, češ da na nekaterih območjih Nature 2000 kmetujejo že več stoletij. To drži, pravi, vendar le delno: »Še stoletje nazaj namreč niso gojili komercialno zanimivih poljščin, uporabljali pesticidov in težke mehanizacije, gnojili pa so manj.«

Pri vsem tem je treba opozoriti še na dvoje; da so pristojna ministrstva letos kmete prepozno in preslabo obvestila o dodatnih omejitvah na nekaterih območjih Nature 2000. Drugič pa, da je konec marca začela veljati uredba iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023– 2027, ki v omenjenem obdobju določa plačila raznih »intervencij« kmetom, tudi za omejitve iz Nature 2000. Uredba predvideva izplačilo skupaj 519,6 milijona evrov za sedem skupin intervencij, od tega 2,7 milijona evrov za omejitve iz Nature 2000.