»Žrtve morajo biti slišane«

Ministrici o pregonu genocida in drugih hudodelstev

Zunanja ministrica Tanja Fajon in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan sta danes ob odprtju diplomatske konference v Ljubljani izrazili prepričanje v sprejetje konvencije o pregonu genocida in drugih hudodelstev. Fajon je izpostavila pomen konvencije na področju spolnega nasilja, Švarc Pipan pa pri zaščiti otrok v kazenskih postopkih.

"Ključ do našega uspeha je krepitev sodelovanja in politične volje držav za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih zločinov. Kot države imamo za to glavno dolžnost. Prepričana sem, da bo konferenca prišla do uspešnega zaključka," je ob otvoritvi konference dejala Fajon.

"Pred tremi desetletji smo bili priča grozljivim zločinom v naši neposredni soseščini in globoko razumemo vlogo pravice pri končanju sporov, spravi in zdravljenju globokih ran posameznikov in družb," je poudarila.

Kot eno od prednostnih področij pri pregonu zločinov je izpostavila spolno nasilje, zlasti v času oboroženih spopadov. "Vojske in milice uporabljajo spolno nasilje kot vojno taktiko. Zato moramo zagotoviti, da se globoke rane žrtev zacelijo z zagotavljanjem pravice. Žrtve morajo biti slišane," je še dodala.

"Pred tremi desetletji smo bili priča grozljivim zločinom v naši neposredni soseščini in globoko razumemo vlogo pravice pri končanju sporov, spravi in zdravljenju globokih ran posameznikov in družbi."

Tanja Fajon,
ministrica za zunanje zadeve

Tudi ministrica Švarc Pipan je prepričana, da bo delegatom v naslednjih dveh tednih uspelo uskladiti stališča in najti skupne rešitve za izboljšanje nacionalnih kazenskih postopkov.

Opozorila je, da nekaznovanost za mednarodna kazniva dejanja ostaja resna grožnja pravni državi, povečuje nevarnost nadaljnjega nasilja ter resno spodkopava prizadevanja za zaščito temeljnih človekovih pravic in dostojanstva. "Naša dolžnost je torej, da še naprej krepimo svoja prizadevanja za odpravo nekaznovanosti, da storilce pripeljemo pred sodišče, žrtve pa pred pravico," je dodala.

Pri tem se je oprla predvsem na zagotavljanje podpore in zaščite otrokom kot udeležencem v kazenskih postopkih. "Vzpostaviti moramo učinkovite sisteme podpore in zaščite otrok, ki so v glavnem žrtve in priče v kazenskih postopkih. Hkrati pa ne smemo pozabiti na posebne potrebe in ranljivosti otrok, ki se lahko znajdejo na drugi strani pravice," je dejala.

"Zagotoviti moramo tudi, da kazenski postopki ne povzročijo sekundarne viktimizacije zaradi travmatičnih izkušenj, medijske izpostavljenosti, pomanjkanja psihološke in socialne podpore ali celo ustrahovanja in groženj. Zato je bistveno, da se sprejmejo pristopi, občutljivi za otroke, ob upoštevanju njihovih pravic, dostojanstva in najboljših interesov," je še dodala.

V luči tega je kot zgledno prakso omenila nedavno vzpostavitev tako imenovane Hiše za otroke v Sloveniji. Ta temelji na skandinavskem modelu Barnahus in zagotavlja varen, otrokom prijazen prostor, skupaj s celovitimi medicinskimi, psihološkimi in socialnimi storitvami ter posebej usposobljenimi strokovnjaki s področja kazenskega pravosodja za izvajanje pogovorov z otroki, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj.

"Zagotoviti moramo tudi, da kazenski postopki ne povzročijo sekundarne viktimizacije zaradi travmatičnih izkušenj, medijske izpostavljenosti, pomanjkanja psihološke in socialne podpore ali celo ustrahovanja in groženj. Zato je bistveno, da se sprejmejo pristopi, občutljivi za otroke, ob upoštevanju njihovih pravic, dostojanstva in najboljših interesov."

Dominika Švarc Pipan,
ministrica za pravosodje

Slovenija bo diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA) gostila do 26. maja.

Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je Slovenija kadar koli gostila. Na njej sodeluje okoli 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 71 držav podpornic konvencije MLA. Cilj konference pa je sprejem konvencije, s katero se bodo zapolnile pravne praznine na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.

V kolikor bo na konferenci sprejeta konvencija MLA, bo to prva pomembnejša mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava sprejeta po rimskem statutu leta 1998. Pobuda sicer deluje kot samostojen proces zunaj okvira Združenih narodov. Depozitar konvencije bo Nizozemska, ime pa bo nosila tudi po slovenski prestolnici.