Državljanska vojna / Je Janša storil kaznivo dejanje spodbujanja k nasilju?

Slovenija je tako rekoč v vojni glede interpretacije besed o državljanski vojni

Slovenija je tako rekoč v vojni glede interpretacije besed o državljanski vojni. Prvi tabor vehementno trdi, da je Janez Janša na tviterju nevarno pozival k njej, takšno oceno deli tudi aktualna vlada in od tod njen energičen nastop, češ tovrstnega ravnanja ne bomo dovolili. Na drugi strani Janša razlago zanika, njegovi pristaši niti posebej ne dvomijo, da je k vojni apeliral, za nameček pa so se takoj našli posamični državljani brez zavor in izkoristili priložnost, da njemu v podporo promovirajo idejo oboroženega spopada.

Ni dvoma, da Janšev nespameten tvit odpira Pandorino skrinjico buhtečega sovraštva med ljudmi. Toda sam bi rad opozoril, da je presoja njegovih besed morda premalo precizna s tem, ko je bila označena za kaznivo dejanje. Bolj verjetno se mi zdi, da niso bile kaznive in zato tožilstvo ne bo moglo slediti sugestiji ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki je uradno poslala naznanitev okrožnemu državnemu tožilstvu. Presodila je, da gre za sum kaznivega dejanja javnega spodbujanja k nasilju in za sum kaznivega dejanja pozivanja k oboroženemu uporu.

Kaj točno je Janša rekel?

Janševa zapisana stavka, na katera se izključno lahko nanaša ministričina naznanitev, sta zgolj dva: »Včeraj je neokomunistična vlada RS s tem zavržnim dejanjem napovedala novo državljansko vojno« in »Ukinitev spomina na žrtve zločinov, ki večinoma še vedno nimajo niti izdanih mrliških listov niti groba – ob hkratni rehabilitaciji in slavljenju množičnih morilcev – je zlovešča napoved aktualnega režima, da je pripravljen spet polniti jame in rudniške jaške z drugače mislečimi.«

Počakajmo na odločitev, toda praktično nemogoče je, da bi vsebinsko štela za primer spodbujanja k nasilju in pozivanja k oboroženemu uporu, ker česa takšnega ne semantično ne po intenci ne vsebujeta. Ker njun avtor ni izrazil nobenega tovrstnega namena, zato ne moremo reči, da je poskušal vplivati na nedoločeno število ljudi glede favoriziranja nasilja in oboroževanja. Nasprotno pa je to storil novinar Boris Tomašič na »njegovi« Nova24TV in zanimati bi nas moral sodni epilog hujskaštva, ki je bilo zelo eksplicitno.

V prvi povedi Janša ugotavlja zgolj, da po njegovem Golobova vlada napoveduje državljansko vojno – govori torej o svojih občutkih po preklicu nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki so temu nasprotni, češ napoved vojne je izrekel nekdo drug, ne on. Na to dejstvo se šef SDS tudi upravičeno sklicuje. Seveda so njegovi izraženi občutki psihopolitično potencirani in imajo za cilj apeliranje na čustva volivcev, o čemer sem dovolj podrobno že pisal. Lahko morda rečemo, da zelo posredno apelirajo k občutkom ogroženosti, vendar v polnem pomenu ne spodbujajo k nasilju.

V drugi povedi je izrečen zgolj nesmiseln strah skozi igranje žrtve (victim playing), ker da se bodo »neokomunisti« spravili na drugače misleče in začeli polniti rudniške jaške s trupli. Tudi ta stavek ne apelira k nasilju ali k spopadu. Prepričan sem, da tožilstvo ne more reagirati na naznanitev drugače kot s pojasnilom, ki ne bo všeč ministrici, torej odklonilno.

Zakaj je tudi nekazniva beseda nevarna

Čeprav besede, ki jih je uporabil Janša, verjetno niso kaznivo dejanje, pa niso nič manj potencialno nevarne in škodljive, zato jih ne smemo braniti ali razumeti kot nedolžne. Česar Janša za nameček ni storil, je zagotovo obsodba vseh prenapetežev, ki so začeli po objavi tvita po socialnih omrežjih navijati za uporabo orožja, med njimi razvpiti Tomaž Štih. Če je česa kriv v tem hipu, je gotovo dejstvo, da ne reagira na nestrpnost in nasilne ambicije prenapetih posameznikov iz vrst svoje volilne baze.

Po drugi strani bi lahko kdo ugovarjal in rekel, da je bil retorično spreten in perfiden: čisto dovolj je, da ne omenja možnosti oboroženega spopada, ampak signalizira državljanom, da je neko dejanje njegovega političnega nasprotnika takšno, da se bodo na koncu čutili ogrožene. Sploh tedaj, če bo neokusno strašil, da jih bodo vrgli v jame!

Hujskaški retorični triki in sprevržene besede preprosto niso manj škodljive, če niso kazensko pregonljivi. Tega bi se morala zavedati tudi pravosodna ministrica, ki je na socialnih omrežjih apelirala, naj državljani ne delijo objav Tomaža Štiha. Zdaj čakamo samo še, da kaj podobnega stori generalni državni tožilec Drago Šketa, ki mu je ta vlada podelila nov mandat, prvega pa je začel z napovedjo bolj ostrega pregona sovražnega govora. Veliko se ni zgodilo. Zdaj je ustanovila Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora in čakamo, kaj bo sledilo. Sam menim, da nič, dokler se ne bo spremenil 297. člen Kazenskega zakonika.

Si predstavljamo državo, v kateri bi tožilci in ministrica za pravosodje na tviterju ali Facebooku objavljali apele, da državljani ne delijo pozivov k oboroževanju? Je lahko situacija bolj tragikomična?

Janšev odziv na »zloveščo potezo«

Na informacijo o ovadbi se je Janša odzval z dvema maksimalno ciničnima stavkoma, ki nevarnosti eskalacije sovražnosti v državi ne jemljeta resno: »Pozivov k oboroževanju jaz nisem dajal. Zdaj verjamem pa, da se je marsikdo, bom rekel, te zlovešče poteze aktualne vlade ustrašil.«

Značilen cinizem takoj začutimo, ker ni posebej prikrit – prvak SDS želi še naprej legitimirati občutke strahu in zdi se mu normalno, da je ljudi strah, zaradi česar fantazirajo o orožju. Glede tega očitno kaže veliko razumevanja, namesto obsodbe sledi nadaljnja spodbuda! V drugem odzivu je bil podobno ciničen: »Potem lahko samo ugotovim, da je ministrica vlade, ki je storila to zavržno dejanje, ovadila samo sebe kot del te vlade, ki je sprejela to odločitev.«

Najbrž s tezo o samoovadbi ne bo uspešen, bo pa pomiril in zabaval svoje privržence, saj sarkazem in cinizem poganjata velik del njihove mentalne strukture.

Nastop v Odmevih

Ko je nastopil v Odmevih, ga je voditelj Igor E. Bergant, ki počasi vendarle odkriva, da je njegova hiša politično okupirana, takole povprašal o zmernosti:c»Vi ste danes utemeljevali vaš tvit o vladni napovedi državljanske vojne, ki je sprožil burne odzive, ki ste jih zagotovo seveda lahko pričakovali tako iz politike, kakor tudi med vašimi zvestimi sledilci. Navsezadnje je takšna javna komunikacija v smislu mednarodne zveze sredinskih oziroma zmernih demokratov?«

Kasneje mu je še očital, da s svojim pisanjem »ne izvaja nekega besednega mirovništva in da težko pripomorete k umiritvi nekega nujnega demokratičnega dialoga v družbi«. A se gost na daljavo ni dal:c»Danes vlada vrača kipe tega istega diktatorja na javna mesta in ukinja dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Torej kaj lahko rečemo drugega kot to, da ta vlada v Slovenijo vrača duh državljanske vojne.«

S tem je ponovil svojo začetno tezo o nekakšni vojni napovedi, ki da jo čuti s strani vlade. Nato se je v nadaljevanju branil, da voditelj »obrača stvari«, kajti po njegovem je v vsej polemiki radikalno ravnanje Golobove vlade, nikakor pa ne njegovo obsojanje. Svoje besede je torej razglasil za obsodbo in v sprevračanju vloge akterja in tistega, ki dejanje obsoja, uvidel vzorce ravnanja komunističnega sistema:c»Da pravosodna ministrica zaradi kritike ravnanja vlade zagrozi s kazensko ovadbo, je žal potrditev te bojazni, da je vlada s takšnimi odločitvami napovedala državljansko vojno. Vse vojne so se začele s političnimi napovedmi, tako državljanske, kot bom rekel meddržavne.«

In zdaj smo tam, kjer smo: Janša razume vedno bolj, da mu je Golob napovedal državljansko vojno, on pa se bo v njej na vse kriplje branil. Ničesar ne obžaluje, celo potencira.

Ja, vse našteto je skrajno nevarno početje.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**