»Ko delate spomenik, se morate odločiti za eno stran«

"Vse družbe so razcepljene. Ko delate spomenik, se morate odločiti za eno stran. Običajno je tako. Redki so spomeniki, ki ne stopijo na eno stran. Dvoumni spomeniki običajno niso uspešni. Na spomenikih je ena stran praviloma izključena iz pogovora in se prej ali slej hoče vključiti. Če vas dolgo nihče ni poslušal, je potem vaš vstop v pogovor dramatičen in tudi nasilen."

"Napak je, če mislimo, da spomeniki govorijo o preteklosti. Seveda spominjajo na pretekle dogodke. V resnici pa govorijo o trenutku, ko so jih postavili. Graditelji izberejo vrednote, ki jih hočejo izraziti. Običajno govorijo nekaj veličastnega o narodu, resnici, pravici, junaštvu. To, kar je danes pomembno in potrebuje preteklost, da to izrazi. Dialog med preteklostjo in sedanjostjo pa mene kot zgodovinarja zanima in fascinira."

(Keith Lowe, britanski zgodovinar in avtor knjige Ujetniki zgodovine, posvečene spomenikom junakom, žrtvam ter junaškim in tragičnim dogodkom druge svetovne vojne, njihovi podobi, njihovim sporočilom in ne nazadnje zgodovinskemu ozadju dejanj in dogodkov, ki naj bi jih spomeniki obeleževali; v intervjuju za Dnevnikov Objektiv)