Iskanje brez piškotkov ni možno

Uredništvo

  • Uredništvo

    8. 12. 2021  |  Kultura

    Tudi Butalci postali Živa knjiga

    Fran Milčinski je pet zgodb o Butalcih prvič objavil v zbirki kratke proze Tolovaj Mataj leta 1917, prva knjižna izdaja pa je bila leta 1949. Besedilo Butalcev je brezčasno in trdoživo kljubuje zobu časa. Butalci spadajo med klasične besedne umetnine – zato lahko hkrati nagovarjajo otroke in odrasle – so ostra satira o delovanju slabo utečenega državnega aparata. Več

  • Uredništvo

    8. 12. 2021  |  Politika

    Počivalšek: »Čez desetletje nas bo tri milijone«

    "Naš program bo temeljil na debirokratizaciji, zeleni politiki in tudi na demografskem vprašanju, saj moramo nekaj storiti, da nas bo čez desetletje tri milijone, ne pa dva, ampak zaradi tega, kar se bo dogajalo v Sloveniji, ne s priseljevanjem." Več

  • Uredništvo

    8. 12. 2021  |  Družba

    »Kritične točke, kjer bi se bilo mogoče upreti in zrušiti kapitalizem, ne obstajajo več«

    "Kritične točke, kjer bi se bilo mogoče upreti in zrušiti kapitalizem, ne obstajajo več. Upor je mogoč le proti nečemu, kar nas zatira ali izkorišča. Če je kapital do človeštva naraščajoče indiferenten in je vse večji del človeštva zanj odvečen, bo vprašanje za človeško skupnost, kako se organizirati na postkapitalistične načine. Ključni problem je, da čeprav je kapital do človeštva brezbrižen, človeštvo ni brezbrižno do kapitala. Poleg očitne strukturne odvisnosti od dostopa do denarja za preživetje smo tudi (dobesedno) zasvojeni s kapitalistično dinamiko tehnoloških izboljšav in intenzivnostjo kapitalističnih medijev, tako da je vprašanje postkapitalizma tudi spiritualno vprašanje." Več

  • Uredništvo

    7. 12. 2021  |  Družba

    »Vlada od začetka upravlja epidemijo na izvenpraven način«

    Če se zdijo v običajnih časih človekove pravice prazen označevalec, v izrednih časih – kot je čas epidemije – dobijo zelo oprijemljivo podobo. Dolgotrajni in intenzivni trki človekovih pravic so idejo človekovih pravic preselili iz nečesa, kar je pomembno za ljudi z roba, v nekaj, kar je pomembno za vse, je zapisala pravnica Barbara Rajgelj v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Da bi preprečili širjenje nalezljive bolezni in varovali zdravje in življenje ljudi, so bili in so še omejeni svoboda gibanja, zbiranja in dela, svobodna gospodarska pobuda, pravica do izobraževanja, avtonomija verskih skupnosti in univerz, varstvo osebnih podatkov, pa tudi telesna in duševna nedotakljivost. Vse te pravice so zapisane v naši ustavi iz leta 1991, v mednarodnem prostoru pa so bile kodificirane po vojni, v kateri je umrlo 60 milijonov ljudi." Več

  • Uredništvo

    7. 12. 2021  |  Družba

    »Gre za izjemno sporen predlog, ki bo vplival na večjo politizacijo šol in krhal strokovnost«

    "Vsi ocenjujemo, da gre za izjemno sporen predlog, ki bo vplival na večjo politizacijo šol in krhal strokovnost. V času, ko nam življenje kroji epidemija, smo priča političnim posegom, ki nimajo veliko skupnega s strokovno premišljenimi ukrepi in rešitvami. Predlagatelje zakona bolj kot strokovnost zanima, kako bi si politiki na lokalni in državni ravni izborili večji vpliv. Čas je, da povemo, da je dovolj. Šolstvo mora biti vodeno strokovno, odmaknjeno od dnevne politike in odprto za vse." Več

  • Uredništvo

    7. 12. 2021  |  Družba

    »Kopja, ki se lomijo na 'ukrepih', se kopičijo že desetletja«

    "Toda če je po eni strani jasno, da je vsaka epidemija v tem smislu avtomatično širši družbeni problem, pa smo v sedanji epidemiji soočeni še z nečim drugim, kar poteka v obratni smeri: sam covid-19 in z njim povezani ukrepi nastopajo kot utelešenje, zgostitev in izpostava vseh obstoječih družbenih problemov. Kopja, ki se lomijo na 'ukrepih', so zbirka rastočih družbenih trenj, razlik, protislovij, občutkov nemoči in besa, ki se kopičijo že leta, celo desetletja. Tu gre v prvi vrsti za učinke neoliberalnih politik in zlasti njihove faze pospešene financializacije, prevlade logike finančnih trgov nad vsem drugim: rušenje zaposlitvene in socialne infrastrukture, prekarizacijo, naraščanje brezposelnosti (ki jo 'rešuje' izum samozaposlitve), absurdno stopnjevanje razlik med najbogatejšimi in najrevnejšimi, privatizacijo javnih dobrin in storitev, vključno s platformami javnega komuniciranja. Tu so še učinki problematičnih geopolitičnih konfliktov in vojn, begunci, ljudje, s katerimi zdaj nihče noče imeti nobenega opravka." Več

  • Uredništvo

    7. 12. 2021  |  Družba

    »Pod sedanjo vlado ne učinkujejo niti kampanja za cepljenje, niti režim pogojev PCT, niti lockdown«

    Spoprijem Slovenije z epidemijo covid-19 je med najbolj neuspešnimi v razvitem svetu. Velik del prebivalstva že od lanskega poletja ne upošteva zaščitnih ukrepov, kjer ni institucionalnega nadzora, je poudaril sociolog Gorazd Kovačič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Imeli smo nenavadno visok in dolg drugi val epidemije lansko jesen in zimo s presežno smrtnostjo, ki je bila zelo visoka v svetovnem merilu. Od marca letos je mogoče zaznati večinski dvom o cepljenju in njegovo množično zavračanje. Od avgusta letos sta javno in tudi zasebno življenje mnogih zaznamovani z ostrimi konflikti o pogojih PCT. Vlada je načrtovala, da bo z njimi spodbudila cepljenje, a je sprožila odpor in nedosledno izvajanje, zaradi česar se je krivulja okužb v drugi polovici oktobra začela spet strmo vzpenjati od tam, kjer se je ustavila sredi septembra, ob uvedbi splošnih pogojev PCT." Več

  • Uredništvo

    6. 12. 2021  |  Politika

    Janševe dolge lovke okoli vratu RTV Slovenija

    Novi podkast s Tadejem Štrokom in Borisom Vezjakom ponuja analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjih štirinajstih dni: o tem, kako Janša in njegovi stegujejo svoje lovke po RTV Slovenija in zakaj Igor E. Bergant ne verjame v tezo o političnem prevzemu njegove hiše. Nato s temo, kako sta se Tonin in njegov veliki brat podala še v polje visokega šolstva, kjer bi novačila sebi lokalne vojaške kadre, novo vojaško akademijo pa bi upravljal kar obrambni minister. Na koncu pa še o neverjetnem debaklu krščanskih demokratov, ki bi v parlamentu mimogrede ukinili demokracijo, poslovnik in bili sklepčni po svoje. Več

  • Uredništvo

    6. 12. 2021  |  Družba

    »Pandemija je v meni zbudila sovraštvo do avtoritet in absolutno mržnjo policije«

    Zgodovina se v javnosti najpogosteje pojavi tedaj, ko bi jo radi v kriznih časih uporabili za tolmačenje sedanjosti ali celo napovedovanje prihodnosti. In čeprav je do naših stisk in dilem v najboljšem primeru ravnodušna, skušamo iz nje iztisniti preživetvene strategije, duhovite primerjave in moralistična svarila, je poudarila zgodovinarka Manca G. Renko v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nič drugače ni bilo pri izbruhu epidemije covid-19, pri čemer so internet najprej preplavili članki o epidemijah, ki jih je človeštvo doslej že spoznalo, nato pa so se razširili na tolmačenje kriznih časov, sploh na primerjave z največjima katastrofama, ki sta se zapisali v zavest Evropejcev in Evropejk: prvo in drugo svetovno vojno." Več

  • Uredništvo

    6. 12. 2021  |  Politika

    »Skupni interes vseh poslancev je, da to mesto ohranijo še za en mandat«

    "Sama institucija parlamenta je po mojem mnenju narejena tako, da ljudi spreminja, jih ukaluplja s svojim načinom delovanja. Temu se je zelo težko izog­niti, vsaj malo se 'prime' vsakogar. Tja prideš za štiri leta, imaš dobro plačo, družbeni status, občutek, da delaš nekaj vrednega, nekaj, kar ima smisel, nimaš osemurnega delavnika, postopoma izgubljaš stik s svetom zunaj institucije." Več

  • Uredništvo

    6. 12. 2021  |  Družba

    »Mi smo družba, ki je ni, ker če bi bila, bi pomislila na svojo prihodnost«

    "Še veliko bolj resno pa me skrbi, da z novo reformo postaja očitno, da v Sloveniji res ne razumemo in tudi res ne želimo razumeti pomena javne televizije onkraj naslednjih volitev. Očitno je namreč, da si prav nihče od odgovornih na RTV-ju ni vzel niti pet minut časa za razmislek o tem, kakšno vlogo naj bi v času družbenih omrežij in lažnih novic, v času netflixov in youtubov, v času zdravstvenih, ekoloških in umetnointeligenčnih kriz odigrala javna televizija." Več

  • Uredništvo

    5. 12. 2021  |  Družba

    »Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru?«

    "Cepljenje zame ni bila neka težka odločitev. Brez pretirano globokega razmišljanja sem se prijavil in postavil v vrsto, da bi čim prej opravil z obveznostjo," poudarja Miha Blažič - N'toko v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nobenega velikega zaupanja v znanost ni bilo za tem, nobene ljubezni do vlade ali farmacevtske industrije, le gola pragmatičnost. V dolgi seriji kapitulacij pred zahtevami moderne družbe je bila ta morda še najlažja. Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru? Eh, to sem naredil že zdavnaj. Kolikokrat do zdaj sem že požrl, karkoli mi je v grlo stlačila kaka korporacija? Kolikokrat sem se podvrgel državnemu in zasebnemu nadzoru? V tej točki sem že tako komodificirano bitje, da bi bilo čisto vseeno, če mi vbrizgajo čip ali me priklopijo na 5G," dodaja.  Več

  • Uredništvo

    5. 12. 2021  |  Politika

    »Če padejo tožilci, bodo na vrsti sodniki. In če padejo sodniki ...«

    "Tretja Janševa vlada je najprej in najbolj izrazito pritisnila na policijo, ki je del izvršilne oblasti in njen organ v sestavi. Naslednje je bilo na vrsti pravosodje, najprej tožilci. Čeprav je tožilstvo del izvršilne oblasti, je hkrati tudi del pravosodja, tožilci pa so pri svojem delu neodvisni. Odločajo o tem, koga bodo kazensko preganjali in, še pomembneje, koga ne bodo preganjali (v primeru kazenskega pregona ima zadnjo besedo vendarle sodišče, zavržene ovadbe pa so praktično zaključena zgodba). Če padejo tožilci, bodo na vrsti sodniki, ki predstavljajo ločeno vejo oblasti in so zato lahko najbolj nadležna ovira. Če padejo tudi sodniki, je pred slovenskimi iliberalnimi demokrati samo še prazna avtocesta do Budimpešte ali Varšave." Več

  • Uredništvo

    5. 12. 2021  |  Družba

    »Vlada skrajnih nasilnežev ne sme vzpodbujati k napadanju novinarjev«

    "Verbalni napadi so nadomestek fizičnim napadom. Če je verbalnih napadov vse več, še posebno, če ti prihajajo od vlade ali velikih korporacij, potem to pošilja družbi zelo močno sporočilo, da so napadi na novinarje nekaj dovoljenega. Vsaka država ima nore ljudi. Vlada mora biti zelo previdna, da takšnih skrajnih nasilnežev ne vzpodbuja k napadanju novinarjev." Več

  • Uredništvo

    5. 12. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #94

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Jerneja Županiča iz zbirke Orodje za razgradnjo imperija. Več

  • Uredništvo

    4. 12. 2021  |  Politika

    »Za vse, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje«

    "Janša je namreč javno dokazal, da je s kalkulativno zlorabo demokratičnih pravil mogoče realizirati povsem nedemokratične, da ne rečem totalitarne interese. In cilje. Kljub mnenju stroke. Kljub mnenju zaposlenih. In kljub mnenju javnosti. Torej vseh, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje. Ne, pa ne šteje. Demokracija jim sicer omogoča, da ga izrečejo. A to izrekanje ni nič drugega kot nepomembno čivkanje vrabcev na drevesu. Ki nima nobenega, ampak res nobenega vpliva na potek dogodkov. Janši je uspelo izničiti ne samo pravo vsebino demokratičnega odločanja, ampak tudi mnenje stroke, javnosti in izvajalcev programa. Po demokratični poti. Janša javno demonstrira, da je demokracija zanj izigravanje demokracije. Seveda tako, da formalno in pravno ni nič narobe." Več

  • Uredništvo

    4. 12. 2021  |  Družba

    »44 minut njunega pogovora ni imelo ničesar z resnim novinarstvom«

    "Štiriinštirideset minut njunega pogovora zato ni imelo ničesar z resnim novinarstvom, ki bi se informirano in empatično lotilo teme spolnega nadlegovanja, katerega žrtev je bila pred nedavnim intervjuvanka. Snovalci oddaje so se namesto tega raje odločili za posnetke njenih vlog, ki igralko čim bolj seksualizirajo, ter za zaprt tip vprašanj, polnih insinuacij, ki predpostavljajo odgovore in vzpostavljajo zaokrožen portret igralke. Snovalci oddaje so se odločili, da žensko spet prikažejo kot lahkoživko, moškega storilca pa operejo krivde tako, da njegovo ime in njegova dejanja izvzamejo iz debate." Več

  • Uredništvo

    4. 12. 2021  |  Družba

    »Pretvarjanje, da je znanost neodvisna od politike in družbe, je naivno«

    Ni znanosti onkraj vrednotnega sistema družbe. Vrednote in pogledi na svet posameznih znanstvenic in znanstvenikov – konservativni, liberalni, revolucionarni ali apolitični – bistveno vplivajo na njihovo raziskovalno delo ter uporabo njihovega znanja, poudarja biologinja Zarja Muršič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Znanstveniki in znanstvenice so del družbe, zato so zanje pomembne tudi izkušnje ljudi, ki se jih znanost kakorkoli dotika. Poročanje o znanosti in komunikacija znanosti mora torej vključevati in upoštevati glasove vseh nas, vendar pa ni mogoče na isto raven spravljati glasov seksistov, homofobov, rasistov ali šovinistov ter glasov tistih, ki jih ti dajejo v nič. Ljudi, ki dajejo druge ljudi v nič, ne glede na to, kako pomembni so morda kot znanstveniki in znanstvenice, ni prav promovirati, a jih je treba ločevati od njihovih del: nekatera njihova spoznanja namreč zadevajo vse nas." Več

  • Uredništvo

    2. 12. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: GR€MO MI PO $VOJE

    Jutri izide nova Mladina! Ilustracija na naslovnici je delo Tomaža Lavriča, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema. Več o tem preberite jutri v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. decembra, dalje. #Mladina48 Več

  • Uredništvo

    2. 12. 2021  |  Svet

    »Potrebujemo spremembo v naši globalni zdravstveni arhitekturi«

    "Potrebujemo spremembo v naši globalni zdravstveni arhitekturi, da se bo mednarodna skupnost lahko kolektivno, učinkovito in takoj odzvala na prihodnje pandemije. Odločitev Svetovne zdravstvene skupščine se bo zato zapisala v zgodovino. Razmere in naši državljani to zahtevajo: okrepiti moramo preprečevanje pandemije, pripravljenost in odzivanje, če se v prihodnosti ne želimo znajti v podobni situaciji." Več

  • Uredništvo

    2. 12. 2021  |  Družba

    »Kdor pri TV Slovenija izpostavlja gledanost, drsi v past«

    "Kdor kot osrednji argument posegov v javno radiotelevizijo izpostavlja gledanost, drsi v past. Pozornost publike je seveda pomembna, a definirati je treba, kdo gleda kaj in kdaj. Potrebna je globoka analiza vsebin, forme in 'trga'. Upoštevati je treba tudi finančno in kadrovsko podhranjenost produkcije. Prejšnja direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak se je s temi vprašanji ukvarjala več let, pa jo je generalni direktor letos naglo odstavil, češ da zadev ne zna sanirati. Novi v. d. direktorja je po dveh mesecih uradovanja in kadrovanja – osrednji rezultat tega obdobja je protestni odstop štirih glavnih urednikov – programskemu svetu predlagal programsko-produkcijski načrt za leto 2022, v katerem manjka kup utečenih oddaj. Njihova prepoznavnost je sicer tako velika, da so proti ukinjanju protestirali akademiki, diplomati, strokovnjaki, združenja, ugledne institucije…" Več

  • Uredništvo

    1. 12. 2021  |  Družba

    Ihan: »Na koncu dneva je čisto vseeno, kakšne izgovore iščemo za necepljenje«

    Vsi, ki nas opazujejo, vidijo predvsem nerazumljivo brezbrižnost do bolezni in smrti, ki kosi pred našimi nosovi, brezbrižnost do soljudi, naše prihodnosti in tudi naših lastnih življenj, pravi imunolog Alojz Ihan v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V naših neprepričljivih izgovorih glede cepljenja in zaščite vidi ostali svet samo še nezrelo kolektivno zatiskanje oči pred problemom, katerega rešitev je tako preprosta in vsem dostopna, da se malokomu sploh še ljubi izgubljati čas in energijo, da bi nas o čemerkoli prepričeval," je zapusal in dodal, da je epidemija po dveh letih za večino sveta postala le še rutinsko vprašanje osebne higiene – cepljenja in samozaščite, podobno, kot velja za umivanje zob ali menjavanje perila.  Več

  • Uredništvo

    2. 12. 2021  |  Kultura

    Pahorjeva politika in Janševi nestrpni tviti 

    V Galeriji Salsaverde v Izoli bodo, 3. decembra ob 18. uri odprli razstavo Mladininega fotoreporterja Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje projekta Politika iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi bo predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa. Več

  • Uredništvo

    1. 12. 2021  |  Politika

    »Zahodnoevropske države so do grla site razdiralcev EU, Janše, Orbana in Morawieckega«

    "Zahodnoevropske in predvsem skandinavske države so do grla site razdiralcev EU, Morawieckega, Orbana in Janše, te bedne falange, ki se trenutno naslaja ob barbarskem kršenju vseh azilnih pravil beguncem in ob njihovem umiranju na poljski meji; za Morawieckega so begunci prišli v pravem času, zdaj nas on brani pred vdorom barbarov, nenadoma je iz razdiralca postal branik 'naše evropske kulture'. To je pravi odgovor na prihod beguncev, ga je ob truplih otrok pohvalil tudi Janša in zemlja pod njim se ni odprla. Če jim torej evropska komisija ne zna, v tem primeru pa zaradi lastnih koristi prav perverzno tudi noče stopiti na prste, pa so močne države vendarle dosegle resnejšo uporabo in dograjevanja mehanizmov discipliniranja tistih, ki zavzeto zlorabljajo evropska sredstva in enako zavzeto spodjedajo Evropsko unijo, ki jih hrani. Evropsko sodišče je tako Poljsko in Madžarsko že usekalo po žepu, s tem pa predsednikoma zamajalo politično moč. A to še ni vse: nova nemška vlada je pravkar decidirano sporočila, da ne bo dala soglasja za denar za ti dve državi, če ne bosta odpravili kršenja vladavine prava. In mi smo jima blizu." Več

  • Uredništvo

    1. 12. 2021  |  Družba

    »Vsi tisti, ki smo se cepili s katerimkoli cepivom, imamo še vedno veliko pokritost s protitelesi«

    "Zaenkrat podatki, ki jih imamo, kažejo na to, da bo tudi pri novi različici omikron zdravilo za zdravljenje covida-19 molnupiravir učinkovito. In vsi tisti, ki smo se cepili s katerimkoli cepivom, imamo še vedno veliko pokritost s protitelesi. Res pa je, da z vsako novo različico nekaj teh protiteles odpade."  Več

  • Uredništvo

    30. 11. 2021  |  Družba

    »V zadnjih dveh letih smo se lahko prepričali v motivacijske zmogljivosti strahu«

    Ukrepi za blažitev pandemije so izziv sodobnega sveta, ker zahtevajo premik v vedênju, pravi sociologinja dr. Jana Javornik, ki je o tej temi spregovorila v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V zadnjih dveh letih smo se lahko prepričali v motivacijske zmogljivosti strahu. Pojav neznanega, grozečega virusa je sprožil najbolj elementarne oblike strahu. Ko se je neustavljivo približeval Sloveniji, smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer sem takrat vodila resor visokega šolstva, uvedli elektronski predal za komunikacijo s sfero, ki smo jo pokrivali. Vsega nekaj ur po objavi naslova se je vanj vsula neobvladljiva množica vprašanj tisočerih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Ta so, drugo za drugim, izrisala pristno človeško stisko in strah – nosečnic, staršev in starih staršev; učiteljic: kako zaščititi zdravje otrok in vnukov; organizatorjev turističnih potovanj: kako zagotoviti obstoj podjetja in zaposlenih; oseb, ki so obtičale v tujini in so se želele vrniti domov," je dejala.  Več

  • Uredništvo

    1. 12. 2021  |  Kultura

    Plakati za kulturo

    V TAM-TAM-ovi plakatni galeriji Figovec bo od 3. do 31. decembra na ogled razstava plakatov za kulturo z naslovom 20+20, ki prikazuje izbor štiridesetih plakatov, nastalih v dvajsetletnem delovanju studia za vizualne komunikacije arnoldvuga+. Predstavljeni so izbrani plakati za Slovensko filharmonijo, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Mini teater, Taotech, Mladinsko knjigo, Bitef, Rotaract Club Ljubljana in Rotary Club Ljubljana, Zavod Celinka in Društvo oblikovalcev Slovenije. Več

  • Uredništvo

    30. 11. 2021  |  Družba

    »Ne vidim razloga za omalovaževanje medicine. Cepljenje je zdaj trenutno edina rešitev.«

    Aleksander Merlo, specialist ginekolog in porodničar ter dolgoletni vodja porodnišnice Postojna, ki je bil leta 2019 izbran tudi za Ginekologa leta, v video izjavi prosi ljudi, da resno razmislijo in zaupajo zdravstvenim delavcem in da je cepljenje je zdaj trenutno edina rešitev. Merlo o cepljenju pravi, da ne vidi razloga "za paniko in omalovaževanje medicine".  Več

  • Uredništvo

    30. 11. 2021  |  Politika

    »SDS ni sposobna voditi države«

    "Koronakriza ni le dokončno dokazala, da SDS ni sposobna voditi države, saj okoli sebe ne zna oblikovati minimalnega družbenega konsenza, ki je nujen za uspešno vodenje moderne, pluralne, politično razgibane nacije. Razkrila ni niti zgolj dobre novice, da Slovenije ni mogoče voditi na avtoritaren način. Razgalila je tudi nezadostnost političnih kadrov, ki so priplavali na površje v pokrizni Sloveniji. Simona Kustec je nazorno poosebljenje te resnice. Ministrica, ki bi povsem zadoščala kriterijem slovenske politične selekcije in bi si od stroke in javnosti bržkone prislužila pozitivne ocene, se je pokazala za eklatantno nezadostno v trenutku, ki od politične elite terja resnične vodstvene sposobnosti." Več

  • Uredništvo

    30. 11. 2021  |  Družba

    »Mnogi se bodo na možnost cepljenja mlajših otrok odzvali burno«

    "Da se bodo mnogi na možnost cepljenja mlajših otrok odzvali burno, je bilo mogoče pričakovati. Starši, ki skušajo svojemu otroku zagotoviti cepivo proti covidu-19, ga želijo čim prej obvarovati pred virusom z vsemi potencialnimi posledicami. Njihovim sodržavljanom, ki pravijo, da otrok 'ne dajo', se zdijo cepiva večje tveganje. Skupna skrb za dobrobit otrok bi bila lahko dobro izhodišče za prihodnje komuniciranje zdravstva s prebivalci. A za družbo, ki je že dolgo izgubljala skupni imenovalec, bo vsak začetek težji." Več

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.


Več o piškotkih in nastavitve piškotkov