Uredništvo

  • Uredništvo

    7. 10. 2024  |  Družba

    »Velika večina državljanov zaradi delovanja elit danes živi mnogo slabše, kot bi lahko«

    "Od začetka je bilo jasno, da prave politične volje, ki bi z učinkovitimi in konkretnimi pooblastili podprla delovanje organa za boj proti korupciji, v Sloveniji ni bilo niti takrat niti je ni danes. Na žalost je očitno, da vsakokratna oblast skupaj s povezanimi skupinami in lobiji, ne glede na politične barve, državo vidi kot svoj plen ter si ga skuša v kar največji meri prilastiti. Komisija, takšna, kot je bila v preteklosti, in takšna, kot je danes, na to dogajanje žal ne more vplivati."

  • Uredništvo

    7. 10. 2024  |  Kultura

    »Literaturo so dolgo pisali moški z moškega zornega kota«

    "Svojih zgodb zavestno ne izbiram, odzivam se na tiste, ki me nagovarjajo. Od nekod mi stopijo v glavo, se v njej začnejo sukati, vrteti in vrtati in me ne pustijo, dokler jih ne zapišem. Z žensko problematiko se zavestno – v političnem smislu – ne ukvarjam, zame to ni vnaprej zastavljena misija: preprosto zgodi se, sledi mojim zanimanjem, navdihu, radovednosti. Neko spontano, neizsiljeno bližino čutim z življenjskimi zgodbami žensk, ki so morale zase pljuvati kri. Zato med njihovimi gubami iščem, izkopavam spominske ključe, ki bi nas kot skupnost prepričali, da je enakopravnost izborjena, nič kaj samoumevna pravica. Literatura je v tem procesu osamosvajanja, čez vse žanrske razlike, s prenašanjem in pričevanjem, s poglabljanjem, navdihovanjem, s čuvanjem in iskanjem poti in prehodov, odigrala ključno vlogo."

  • Uredništvo

    7. 10. 2024  |  Kultura

    Kaj junaštvo prinese s seboj in kaj za njim ostane

    V Mini teatru bo, 11. oktobra ob 20.00 premiera predstave Balada o trobenti in oblaku po noveli Cirila Kosmača in v režiji Žige Hrena, ki je nastala v koprodukciji z Univerzo v Ljubljani - Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Kosmačevo besedilo je bilo v Sloveniji nazadnje uprizorjeno leta 1977, leta 1961 pa je bil posnet tudi film v režiji Franceta Štiglica.

  • Uredništvo

    4. 10. 2024  |  Politika

    Milan Kučan / »Optimizem je v politiki pozitivna stvar«

    "Optimizem je v politiki pozitivna stvar. Ne moreš biti predsednik vlade in govoriti, da komaj čakaš na konec mandata. Ampak zato, da bi ta vlada dobila še drugi mandat, si je treba zelo prizadevati. Predvsem ne smeš veliko in prehitro govoriti in obljubljati, ampak napovedane spremembe uresničiti. V politiki je včasih dobro biti tiho ali se ravnati po načelu, nikoli mi ni bilo žal za besedo, ki je nisem izrekel. Kolikor spremljam ministrico za zdravje, ona ne govori o reformi, izpostavlja pa predloge, ki so na nekakšni javni oglasni deski in do katerih se imata možnost opredeljevati tako stroka kot javnost, zato je pričakovati rezultate. Zdaj je bil tudi zadnji čas za zamenjave na ministrstvih, kjer ni bilo pričakovanih rezultatov. Do konca mandata pa se bo pokazalo, kako utemeljene in uspešne so bile te zamenjave."

  • Uredništvo

    4. 10. 2024  |  Svet

    ZDA / »Volitve 2024 niso volitve 2016«

    "Trump je figura, mislim, da je na teh volitvah to zelo očitno. Volitve 2024 niso volitve 2016, ne zaradi tega, kdo je protikandidat Trumpa, ampak v smislu strukture in mašinerije, ki stoji za Trumpom, in to ni samo republikanska stranka. Pri teh volitvah je pomembno, da je ta struktura okrog Trumpa, zunaj in znotraj v republikanski stranki, zelo, zelo drugačna in veliko bolje organizirana za prevzem vseh institucij. Leta 2016 Trump ni imel nikogar."

  • Uredništvo

    2. 10. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / VSAKA JE PREVEČ

    V petek izide nova Mladina! V 40. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 4. oktobra, pišemo o femicidu. Slednjega navadno zakrivijo policiji in pravosodju vnaprej »znani« storilci. Kaj bi država morala storiti, da bi bile ženske doma in v odnosu bolj varne? Da ne bi več umirale! Za oblikovanje naslovnice je poskrbel Ivian Kan Mujezinović.

  • Uredništvo

    3. 10. 2024  |  Svet

    »Izraelske sile sistematično napadajo določene oblike humanitarne pomoči, ki ne ustrezajo njihovi okupaciji«

    "Ugotovili smo, da izraelske sile sistematično napadajo določene oblike humanitarne pomoči, ki ne ustrezajo njihovi okupaciji. Z napadi na določeno osebje povzročijo razpad sistemov pomoči, da lahko potem poskušajo vzpostaviti svojega. Tam je meja, ki zdaj Gazo deli na severni in južni del in jo imenujejo netzarimski koridor. V bližini je bil pomol (za dostavo humanitarne pomoči, ki so ga postavile ZDA), ki se je bolj kot vse drugo izkazal za piarovsko gesto. Če upoštevamo, da je stal v bližini izraelske vojaške meje, pa lahko razumemo ujemanje ukrepov, namenjenih javnosti, s to resnično nasilno vojaško infrastrukturo, kjer so ubili toliko civilistov."

  • Uredništvo

    3. 10. 2024  |  Kultura

    »Junakinje v ljubezenskih romanih je v preteklosti skrbelo le, kaj si bodo o njih mislili moški«

    "Tudi fantazijska literatura je lahko družbeno kritična, pomenska in se ukvarja s pomembnimi vprašanji. Je kot nek pobeg iz sveta, hkrati pa tudi dobra priložnost, da v okviru izmišljenega sveta raziskujemo pomembna družbena vprašanja, kot so rasizem, feminizem ali pomembni zgodovinski dogodki. V fantazijskem svetu se lahko avtorji igrajo s tem, kako bi bilo, če bi se zgodovina morda odvila drugače."

  • Uredništvo

    3. 10. 2024  |  Družba

    Kakšna je vloga literature, branja in pisanja v boju za bolj enakopravno družbo?

    Na 8. festivalu angažiranega pisanja ITN bodo z različnimi formati – od vaj v gradnji skupnosti z izmenjevalnico knjig, predstavitvami sveže domače literarne produkcije, predavanji, pogovori z avtorji in avtoricami, literarnimi zajtrki, pesniškimi branji in performansom – raziskovali, kakšna je vloga literature, branja in pisanja v boju za bolj enakopravno družbo. Predstavili se bodo domači in mednarodni avtorji, katerih dela naslavljajo aktualne družbene teme, kot so človekove pravice, okoljevarstvo in enakost.

  • Uredništvo

    2. 10. 2024  |  Družba

    Največje zbiranje podpisov v Evropi za varen in dostopen splav 

    Prostovoljci kampanje My Voice, My Choice, s katero se na Inštitutu 8. marec zavzemajo za varen in dostopen splav, so organizirali največje zbiranje podpisov v živo. "Manjka nam jih samo še 370 tisoč," je dejala Nika Kovač,  koordinatorka kampanje.

  • Uredništvo

    1. 10. 2024  |  Družba

    »Če stanovanje oddajo študentom, lahko zaslužijo dosti več, kot če bi stanovanje oddali mladi družini«

    "Ponudba zaostaja za povpraševanjem, ob odsotnosti nadzora pa si najemodajalci lahko privoščijo vse višje najemnine in nove dodatne pogoje. Pa še nekaj so opazili. Če stanovanje po sobah ali celo po posteljah oddajo študentom, lahko zaslužijo dosti več, kot če bi celo stanovanje oddali mladi družini, kar je po drugi strani dodaten pritisk na to, kako si lahko stanovanjsko vprašanje na najemnem trgu rešijo mlade družine. Ob tako velikem povpraševanju, ko se za eno sobo zanima celo od 20 do 30 kandidatov, pa je zelo naporno že iskanje, saj najemodajalci pogosto organizirajo nekakšne avdicije, celo dražbe, kdo da več."

  • Uredništvo

    1. 10. 2024  |  Kultura

    »Palestinci si ne želimo biti zgolj žrtve«

    "Res marsikdo poskuša prikazati Palestince zgolj kot žrtve, kar je glede na zgodovinske dogodke od leta 1948 deloma tudi točno, vendar si ne želimo biti zgolj žrtve, temveč se proti nezakoniti okupaciji aktivno borimo z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo. Smo vitalni in nismo obupali, celo danes v Gazi potekajo najrazličnejše aktivnosti, da se ohrani bit za prihodnost, pa četudi so to le navidez minorne dejavnosti. Je pa res, da je mednarodna skupnost povsem pasivna, zato smo že neskončno dolgo priča pat poziciji."

  • Uredništvo

    2. 10. 2024  |  Kultura

    Potujoča razstava gledališke fotografije 

    V Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani bodo danes ob 19. uri odprli potujočo razstavo Tone Stojko, Gledališka fotografija, ki spremlja izid istoimenske elektronske knjige in zajema izbor fotografij iz let 1969–2016. Tone Stojko knjigo in razstavo posveča Dušanu Jovanoviću, s katerim je pričel svoje gledališko popotovanje. Odprtje bo pospremili pogovor, kjer se bosta Tone Stojko in dr. Marija Skočir posvetila gledališki fotografiji.

  • Uredništvo

    30. 9. 2024  |  Politika

    »Obdavčitev praznih nepremičnin podpiram«

    "Obdavčitev praznih nepremičnin podpiram, vendar je treba iti po vrstnem redu. Medgeneracijsko in s socialnimi partnerji se moramo najprej dogovoriti, kakšno davčno politiko bomo imeli, ter nato pri njej vztrajati vsaj 15 let, da sploh vidimo, kako ukrepi v praksi delujejo. Davek na nepremičnine je seveda zelo nepopularen ukrep, saj ima velika večina Slovencev svojo nepremičnino. Zaradi tega obstaja velik odpor, češ ne boste mi obdavčili tega, kar sem si zgradil s svojimi lastnimi žulji. Zagovarjam ureditev, da naj bo prvo stanovanje oziroma prva hiša obdavčena tako kot doslej, v višini nadomestila za stavbno zemljišče. Vse drugo, se pravi vsako dodatno stanovanje, pa po progresivni lestvici. To, da ima nekdo v lasti v Sloveniji več deset nepremičnin, je namreč izjemno veliko. Absurden je tudi podatek, da je v Ljubljani 11.000 stanovanj praznih."

  • Uredništvo

    30. 9. 2024  |  Družba

    »Veliko staršev se obnaša, kot da oni hodijo v šolo«

    "Opažam tudi, da se veliko staršev obnaša, kot da oni hodijo v šolo. Saj veste, mi pa danes pišemo matematiko. V šolo hodijo otroci, in ne starši, in otrokom mora biti jasno, da je šola njihova odgovornost ter da sami nosijo odgovornost za svoje izbire. Otrok se lahko odloči, da ne bo naredil naloge, ampak jasno mu moramo povedati, kakšne bodo posledice. Razložimo mu, kaj se bo zgodilo, če bo naloge redno delal in utrjeval snov, in kaj, če tega ne bo počel."

  • Uredništvo

    19. 9. 2024  |  Politika

    Kdaj je človek postal človek? 

    Izšla je nova posebna številka Mladine »IZVOR ČLOVEKA«, v kateri boste našli informacije o tem, kdo so bili naši predniki, iz katerih se je razvil človek, kot ga poznamo danes, pa tudi kup novih spoznanj arheologov o razvoju človeka v kameni dobi. Posebna številka iz serije ZGODOVINA je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

  • Uredništvo

    29. 9. 2024  |  Družba

    »Mi smo v privilegiranem položaju, zato imamo lahko tudi demokracijo«

    "V Evropi vidimo demokracijo kot humanistično vrednoto, ki bi jo morali imeti vsi na svetu. Ampak mi smo v privilegiranem položaju, zato imamo lahko tudi demokracijo. Če naš ekonomski status ne bi bil tako dober, bi nas nedvomno bolj zanimalo, ali bomo imeli delo in hrano, kot to, kako svobodne so naše volitve. Saj nimajo ljudje sami po sebi radi avtokratov, temveč so predvsem pragmatični. Najprej razmišljajo o preživetju. Težko je zato imeti demokracijo, če najprej ne rešiš osnovnih stvari, da imajo vsi delo in hrano. In številni avtokrati znajo to unovčiti v politično korist."

  • Uredništvo

    29. 9. 2024  |  Družba

    »Tito je izumil tretji svet«

    "Lahko rečemo, da je Tito izumil tretji svet. Hkrati je treba vedeti, da je to zelo potreboval. Potreboval je zaveznike. Velik del sveta se je v petdesetih letih osamosvajal in je imel podobne probleme kot Jugoslavija. Bila je stisnjena med dve veliki sili in je bila v nenehni nevarnosti, da izgubi ravnokar pridobljeno neodvisnost. Titova spretnost je bila v tem, da je partnerje poiskal v tretjem svetu in jim priznal njihovo pomembnost v svetovni ureditvi. S tem je tudi Jugoslavijo naredil pomembno, kar je bila njegova stalna skrb. Če je bila Jugoslavija pomembna v svetovnem merilu, je bil tudi on pomemben v istem merilu. V nekem smislu je res izumil politično os med severom in jugom in jo oblikoval v nekaj zelo pomembnega. To je bila zelo moderna ideja."

  • Uredništvo

    27. 9. 2024  |  Kultura

    »Albanija ni drugačna od preostalega sveta. To je kapitalistična država, ki izkuša vse konflikte in drame kapitalizma.«

    "Diskurz tranzicije na žalost še vedno traja, saj ga podaljšujejo tudi mednarodni akterji, ki jim je v interesu, da Albanci v imenu 'tranzicije, ki še vedno traja', sprejmejo slabe plati statusa quo. Na ta način se normalizirajo najrazličnejše krize, ki jih prestaja država, češ da to je vse krivda tranzicije, če bi bila tranzicija že zaključena, ne bi imeli težav. Ta diskurz vzdržuje denimo tudi pritisk na Albanijo, da se – v imenu prihodnjega vstopa v EU – uklanja pravilom in regulacijam Evropske unije."

  • Uredništvo

    27. 9. 2024  |  Svet

    »V Gazi ne umirajo samo otroci, umirajo tudi vrednote, na katere prisega Zahod«

    "V Gazi ne umirajo samo otroci, umira tudi sistem Združenih narodov, umirajo vrednote, na katere prisega Zahod. To je na vrhu v New Yorku izjavil politik, ki ne slovi po svoji zavezanosti človekovim pravicam. In vendar se je s turškim predsednikom Erdoganom mogoče samo strinjati. V Gazi in Libanonu umira vse razen svetovnega cinizma. Trpljenje ljudi je postalo nekakšna oprema svetovnega doma, kot zguncan fotelj ali od psa odrgnjena vrata. Na njem še pogled težko obstane."

  • Uredništvo

    27. 9. 2024  |  Kultura

    Pozicija ženskega glasu in telesa danes

    V Mini teatru bo, danes ob 20. uri premiera postdramske predstave za odrasle morska deklica v režiji Jureta Srdinška, ki preizprašuje, kako v sodobni potrošniški in prekarni družbi vzpostaviti stabilen intimen odnos, si vzeti čas in potrpljenje za sočloveka in odpira vprašanje za koga ali kaj bi danes dali svoj glas. morska deklica je drugo dramsko besedilo v nastajajoči trilogiji dram, ki nastajajo kot reinterpretacija Andersenovih pravljic mlade dramatičarke Nine Kuclar Stiković. Prvo, z naslovom deklici, je bilo aprila 2023 uprizorjeno v Gledališču Glej.

  • Uredništvo

    26. 9. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / JAKI TOK, ŠIBKA DRŽAVA

    V petek izide nova Mladina! V 39. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 27. septembra, razkrivamo, da so elektropodjetja močnejša od države. Veliko direktorjev, napovprečne plače in onemogočen zeleni prehod. Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. 

  • Uredništvo

    26. 9. 2024  |  Družba

    Plagiati

    "Do plagiatov idej, pa tudi besedil v naši družbi in predvsem v šolskem sistemu še vedno gojimo relativno visoko stopnjo tolerance. Mnogi osnovnošolski referati in srednješolske seminarske naloge so dobesedno prepisani iz različnih virov brez navajanja avtorstva. Takšne naloge, ki jih včasih pišejo kar starši, že od začetka spodbujajo 'krajo idej', saj mlade le redkokdo uči, da je treba vsak vir ustrezno navesti in citirati. Zato se s tem problemom ukvarjamo tudi na univerzitetni ravni. Pred leti sem tako v ocenjevanje prejel seminarsko nalogo, ki je bila od začetka do konca prepisana iz različnih virov brez navedbe avtorstva. Ko sem študentko soočil s tem dejstvom, se obtožbi sploh ni upirala. Vprašala me je zgolj, zakaj bi se trudila z novim besedilom, če pa je nekdo že napisal dobro besedilo na to temo ..."

  • Uredništvo

    24. 9. 2024  |  Kultura

    Naša last

    V torek, 1. oktobra, bood ob 19. uri v Galeriji Jakopič odprli razstavo Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki predstavlja obdobje, zaznamovano s pandemijo covid-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji, pri čemer v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografa pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine.

  • Uredništvo

    24. 9. 2024  |  Svet

    »Če bi kazalo, da bo na volitvah zmagal Donald Trump, bi Izrael gladko počakal do volitev«

    "Bojim se, da je to bistven del izraelskega kalkuliranja. Ves čas pogleduje v Washington. Če bi kazalo, da bo Donald Trump zmagal na volitvah, bi Izrael gladko počakal do volitev. Ker pa zmeraj bolj kaže, da lahko zmaga Kamala Harris, kar bi pomenilo, da bi začela po volitvah pritiskati na Izrael zaradi geostrateških interesov, ki jih imajo ZDA; govorim o gradnji trgovinskega koridorja med Indijo in Evropo prek Bližnjega vzhoda, s čimer bi ZDA blokirale kitajsko pobudo Pasu in ceste, ki bi peljala čez to ozemlje. Zato se Izrael zaveda, da ima pravzaprav zgolj še do volitev čas, da lahko dela kar koli, tudi izzove kakšno vojno. Administracija Joeja Bidna ne bi želela ogroziti možnosti zmage Kamale Harris na volitvah, zato ne bo zares pritisnila na Izrael. Kar pomeni, da bo Biden, če izbruhne širša vojna, prisiljen stopiti ob stran Izraelu in vsaj defenzivno pomagati Izraelu v vojni."

  • Uredništvo

    24. 9. 2024  |  Svet

    »Volitve so se spremenile v boj za preprečevanje najhujšega zla«

    "Volitve so se žal v velikem delu demokratičnega sveta spremenile v boj za preprečevanje najhujšega zla namesto dobre izbire. ZDA so vzorčen primer. Milijoni bodo tam s stisnjenimi zobmi obkrožili slabo, in če jih bo dovolj, si bomo tudi mi oddahnili. Ne, ker bi to pomenilo svetlo prihodnost, ampak zgolj preprečitev najslabše."

  • Uredništvo

    24. 9. 2024  |  Politika

    »Če tega ne obsojamo, to pomeni, da smo sprejeli in da toleriramo«

    Na eni strani se kot legitimne tarče tolerirajo šole in bolnišnice, medtem ko na drugi strani, ko pride do teh istih tarč, govorimo o vojnih zločinih, je v oddaji Marcel na dvojna merila Zahoda opozoril Aleš Bučar Ručman z ljubljanske Fakultete za varnostne vede (FDV). 

  • Uredništvo

    23. 9. 2024  |  Politika

    »Marto Kos čakajo kri, znoj in solze«

    "SDS je član Evropske ljudske stranke in zagotovo verjamem, da si močno prizadeva za to, da naša kandidatka ne bi bila uspešna. Še enkrat ponavljam, to je njihova legitimna pravica, oni se sami odločajo, kako bodo ravnali. To ni prvič. Mi se bomo potrudili, da bomo prepričali o nasprotnem. Tudi Marta Kos nima lahke naloge, zagotovo bo zelo težko. Čakajo jo kri, znoj in solze, če uporabim izjavo Winstona Churchilla. Ampak prepričan sem, da bo v prihodnjih dneh dala vse od sebe, da te očitke ovrže in da dokaže, da je primerna za evropsko komisarko in seveda tudi za ta resor, ki je, kot sem rekel, zelo dober za Slovenijo in mu nima nihče česa očitati."

  • Uredništvo

    23. 9. 2024  |  Družba

    V Sloveniji ni dokumentiranih ilegalnih poskusov na živalih

    "Čeprav pri poskusih na živalih lahko pride do zelo hudega trpljenja živali, je eksperiment izveden na podlagi pridobljenega dovoljenja. In je torej legalen, trpljenje živali pa v tem primeru pravno ne more biti opredeljeno kot mučenje živali. Zato tukaj prijav ni pričakovati. Prijave so mogoče le, če raziskovalno osebje nasilno ravna s poskusnimi živalmi. V preteklosti je bilo v tujini objavljenih nekaj preiskav poskusov na živalih pod krinko, kjer so zaščitniki živali na skrivaj posneli nasilnost do živali in pretepanje. Najbolj nedavna preiskava, vsaj meni znana, je ta od Soko Tiershutz. Privatni laboratorij v Nemčiji je bil kot posledica objave zaprt.!

  • Uredništvo

    23. 9. 2024  |  Svet

    »Če branite to, kar počne Izrael, ste sociopat«

    "Ali so bila dejanja Izraela v Gazi upravičena? Argument za to je precej preprost. V povezavi s tem, kar se je zgodilo 7. oktobra v Gazi, je treba poudariti, da nič ne upravičuje ubijanja otrok in trpljenja ljudi. Prav tako nič ne upravičuje posilstev in mučenja palestinskih ujetnikov, kršenja ženevske konvencije, neupoštevanja mednarodnega prava in mednarodnega kazenskega sodišča. Res je, 7. oktobra se je zgodil vojni zločin, a četudi je bilo to dejanje odziv na drug vojni zločin, to nikomur ne daje pravice, da tudi sam sproži serijo vojnih zločinov. Od 7. oktobra je bilo ubitih 33-krat več ljudi, kot jih je umrlo na tisti usodni dan. Če podpirate ta dejanja, odpirate vrata pekla ne zgolj v Gazi, temveč tudi globalno, saj bo posledično lahko vsak diktator dejal, da so bila dejanja Izraela upravičena. Tudi Vladimir Putin in Kim Jong-un bosta lahko rekla: "Izrael ubija otroke, Izrael ubija humanitarne delavce, Izrael ubija novinarje – torej jih lahko tudi mi." In če branite to, kar počne Izrael, če branite človeško trpljenje v Gazi, ubijanje majhnih otrok, če torej upravičujete neopravičljivo in če branite neubranljivo, potem ste (oprostite) sociopat. In rotim vas – prosim, ne počnite tega. Prosim, ne bodite sociopat, ne podpirajte vojnih zločinov, ne zagovarjajte genocida. Pridružite se vsem mednarodnim dobrodelnim organizacijam in vsem zdravnikom prostovoljcem, ki so bili izgnani iz Gaze – pridružite se nam v boju proti tem grozljivim napadom."