Gospod Logar, kaj pa državljanska vojna?

Logarjeva reakcija na stališče njegovega šefa Janše o državljanski vojni, h kateri zadnje tedne nenehno hujska

Slovenija je dobila nov Forum 21, o katerem Janez Janša ne bo rekel žal besede, celo pohvalil ga je ob ustanovitvi, češ da opisuje »bistvo« SDS. Ja, prav ta izraz je uporabil. Bolj neposredne pohvale Anže Logar ne bi mogel prejeti. Njegov forum »Platforma sodelovanja«, ravnokar je bila ustanovna seja društva, ne bo kučanovski in demoniziran, tudi ne udbaški, komunajzarski in kar je še teh zmerjaških označevalcev, s katerimi prvak verbalne toksikomanije dnevno neumorno obklada svoje politične nasprotnike in oblikuje sovražna prepričanja množic. Ne, Logar že ni njegov nasprotnik, kvečjemu je zaenkrat velik up in favorit. Končno je tudi aktualni predsednik Sveta stranke SDS, ki jo Janša vodi že natanko trideset let. Torej njenega najvišjega organa. In hkrati je poslanec iste stranke, vedno na voljo, da jo podpre.

Naivnost ali premišljenost?

»Slovenija je krasna dežela,« je svoj nagovor začel patetično in se podal na pot unovčenja več kot 400.000 glasov, ki jih je prejel na predsedniških volitvah. Da želi kapitalizirati takraten uspeh, niti ne skriva. In kaj bo s svojim društvom počel? Njegova razlaga, da bi rad malce razpravljal in povezoval Slovence, je bodisi strašansko naivna hipoteza, ki dokazuje, da so v njej zbrani popolni politični analfabeti in amaterji, ali pa zelo premišljena taktična poteza, s katero se želi mobilizirati politično zmerno sredino v upanju, da ta hrepeni po politiki onstran radikalne levice in desnice.

Od tod naprej sta spet dva interpretativna tabora, ki se razlikujeta zgolj v mnenju, kdo je Logarjev skriti mentor: prijaznejši meni, da bi se rad predsednik Sveta SDS in poslanec čisto zares osamosvojil, pri čemer ima neverjetno srečo, da Janša nanj ni niti malo jezen. Zato projekta ne napada in ga celo hvali.

Manj prijazen tabor pa ustanovitev društva neposredno povezuje s številnimi miselnimi think-tanki, ki so nastali na desnici v upanju, da bodo generirali novo politično gibanje, s katerim bo Janša še močnejši. Povedano preprosteje: nekateri upajo, da za Logarjem ne stoji skriti Janšev načrt, drugi so po izkušnji Zbora za republiko, Resetirajmo Slovenijo, Gibanja odgovornih, Katedrale svobode, možganskega trusta Marka Voljča in podobnih projektov takšno iluzijo že opustili. Sam sodim med druge in poskušal bom znova pokazati, na kakšen način Logar za sabo nerodno pušča prstne odtise.

Janševa Konvencija o prihodnosti Slovenije

Svojo spletno stran je odprl na naslovu www.sodelujmo.si, na katerem nas pozdravi z bodrilno mislijo kraljice Elizabete II. o »delanju skupaj«. Motiv dialoga, povezovanja in sodelovanja je nekaj, kar je že doslej papagajsko utrujajoče ponavljal in tega se bomo nasitili do bruhanja zelo kmalu. Predvsem obljublja, da bo vodil društvo, ki veliko razmišlja, kar je lahko tudi poštena ponudba, saj si javne deliberacije v razviti demokraciji lahko le želimo. Toda kaj, ko je ta takoj videti sumljiva: »V tem kontekstu bo Platforma sodelovanja vodila Konvencijo o prihodnosti Slovenije skozi organizacijo forumov, okroglih miz in srečanj s predstavniki gospodarske, kulturne, znanstvene, izobraževalne, mladinske in politične srenje. Prisluhnili bomo vsakemu, ki se bo želel vključiti v razpravo. Primarni namen Konvencije je oblikovati širok konsenz glede razvojnih poti Slovenije za naslednje desetletje z namenom zagotoviti konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter državljankam in državljanom Slovenije omogočiti visok življenjski standard. V EU to uspeva družbam, kjer prevladuje visoka kultura dialoga in sodelovanja. To je pot, ki jo zasleduje tudi Platforma.«

Logar očitno niti ne zardeva, ko dobesedno kopira Janševe ideje, že tisto o ponujanju konsenzov in partnerstev. Nekoga, ki nenehno v politiki prinaša sovraštvo in razdor. Drugo, o Konvenciji o prihodnosti Slovenije, je njegov strankarski šef pod istim imenom predstavil 7. julija 2003, natanko pred dvajsetimi leti. Šlo je za čas pred vstopom naše države v Evropsko unijo in zvezo NATO, ki se je znašla pred novimi izzivi, kot nam je takrat pojasnil, zaradi česar bo treba začrtati nove prioritete. Omenjeno Janševo pobudo sta potem podprla Borut Pahor kot predsednik Združene liste socialnih demokratov, tudi predsednik državnega zbora, in Janez Drnovšek kot predsednik republike.

Po dveh dekadah se je našel Logar, da kopira svojega šefa s pobudo enakega imena. Je to res »nekaj velikega«?

Znova najboljši

Prvak SDS je v tistem času opletal z vprašanjem, »kaj hočemo Slovenci kot narod in kaj želi Slovenija kot država«, Logar pa je leta 2023 razložil, da se je pobuda porodila v času njegove udeležbe v predsedniški kampanji 2022 ob utrinku vprašanja, »kakšno vizijo Slovenije želim sooblikovati. Strpno, temelječo na dialogu, z iskanjem tistega najboljšega, ki je v vsakemu izmed nas«. Mimogrede, fraza »najboljše v nas« res spominja na Pahorjevo iz leta 2012 v njegovi predsedniški kampanji, ko je volivce motiviral takole: »Navdihnimo tisto najboljše v sebi, kar nas povezuje.« In smo spet pri dveh identičnih poudarkih: »sodelovanju« in »najboljšosti« v nas.

Toda še ni konec podobnosti. Fraza obeh, Logarja in Pahorja, je dejansko parafraza Janševe domislice, ki jo je ponovil leta 2021 sredi pandemije ob kulturnem prazniku v ugotovitvi, da »moramo združiti vse svoje moči in najboljše, kar kot narod premoremo«. Subjekt je torej narod. In še ni konec parafraz: seveda gre za citat iz slavnega plagiata govora, ki ga je Janša uporabil leta 2006, ko je prepisal Tonyja Blaira in njegovo obljubo svetilnika 21. stoletja: »Na poti k temu cilju bomo posegli po najboljšem, kar je v našem narodnem značaju«.

Logar, Pahor in Janša bi posegali po najboljšem, bodisi v nas bodisi v narodu. Blair je že vedel.

Začetna praznina, ki si obeta uspeh

Videti je, da se nov up »Platforme sodelovanja« ne more spomniti ničesar, česar se ne bi poprej spomnil že šef njegove stranke. Obljube njegove platforme so zaenkrat omejene na ekstremno prazne floskule, ki sem jih že analiziral, na podoben način kot je njegova pojavnost neverjetno avtentična kopija Pahorjeve. Vsebinskega programa ni, vizije tudi ne, ni niti programatskega teksta. Najbrž smo zgolj neučakani, ampak na nečem bi vendar morali utemeljiti svojo društveno akcijo. No, razen nekaj vrstic vabila so nam servirali le obet razprave o prihodnosti države, sodelovanju vseh z vsemi in pahorjansko »kulturo dialoga«.

Znotraj politične mimikrije, tako značilne prvine slovenske politike, sem takšno gesto pri bivšem predsedniku republike poimenoval za »maskirni dialogizem«. Še vedno potemtakem velja, da Logar dobesedno stavi na vsebinsko izpraznjenost kot privlačen »program« in nagovarja množice, da se mu pridružijo na podlagi nedefinirane abstraktnosti in lepo donečih konceptov. Kakor da je imeti politične ideje ali stališča postalo nekaj kužnega in neproduktivnega. Vsi posnetki njegove platforme v preteklosti so imeli vsaj nekaj materije, njegova nima nobene.

Navzlic temu so se mu zaenkrat priključili vodja kabineta nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, gospa Alja Brglez, ekonomist Igor Masten, direktor in solastnik založbe Beletrina Mitja Čander, profesor politologije in ideolog SD Jernej Pikalo, družinski zdravnik Rok Ravnikar, direktor Tovarne olja Gea Igor Hustić, bivši Janšev minister Mark Boris Andrijanič, bivša evroposlanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl, pravnik Matej Avbelj (ki ravnokar z nasveti pomaga ekipi ugrabiteljev RTV Slovenija) in podjetnik Mirko Požar. Nekateri mediji navajajo še podporo Blaža Brodnjaka, ustanovni sestanek sta obiskala prvak SLS Marko Balažic in član Nove Slovenije Janez Pogorelec. Hkrati je Pahor priznal, da sta z Logarjem »v rednih stikih«.

Za več sproščenosti

Analiziral sem že, na kakšen način Logar nepričakovano rehabilitira že skoraj pozabljeni Janšev ideologem sproščenosti, kar je ponavljal med predsedniško kampanjo in nato še v svoji predstavitvi platforme ob ustanovitvi društva: »A nekaj nam je skupno: želja po sproščeni, odprti in uspešni Sloveniji. V državi, kjer so dovoljene slovenske sanje.«

Kasneje je v kratkem nagovoru slogan o sproščeni Sloveniji omenil znova: »Zapustimo kavč cono nemega opazovanja in začnimo skupaj oblikovati odprto, sproščeno in zdravorazumsko Slovenijo.« In tudi to ni bilo zadnjič, v nekaj stavkih svojega nastopa je nato sproščenost ponudil še tretjič: »Več nas bo, bolj odprta in sproščena bo Slovenija lahko postala.«

S tem je na najboljši način dokazal, da v svoji izpraznjenosti imitira novorevijaše in Zbor za republiko, predvsem Petra Jambreka, in njihov nekdanji program »Za sproščeno Slovenijo«. Tega je nato posvojil prav Janša v kampanji na volitvah 2004, ko je pod tem sloganom tudi prvič zmagal, kasneje pa ga je programatsko želel udejanjiti kot predsednik vlade. Zato so se sproščali mediji, gospodarstvo, šolstvo, zunanja politika in končno vsi državljani. Skratka, Logar bi kar prevzel misteriozni ideologem svojega šefa, sproščanje države.

Pomislili bi, da se bo odmikal od Janše, a je resnično storil čisto vse, da mu korak distanciranja ne uspe. Več kot nerodno in vsi, ki v njegovih naporih vidimo šefove, smo mu lahko za transparentnost kar hvaležni. Še več, njegova platforma se že na ravni ideologije ponuja kot Zbor za republiko za Janševo zmago na novih volitvah.

Nima mnenja o pozivih k državljanski vojni

Najbolje nam zlaganost takšne pozicije ilustrira reakcija na stališče njegovega šefa o državljanski vojni, h kateri zadnje tedne nenehno hujska. Kaj je povedal Logar? Nekaj zelo bledega: »Ne strinja se sicer z besedami predsednika SDS Janeza Janše, da je Slovenija na začetku državljanske vojne, a poudarja, da smo v težkih razmerah, aktualna politika pa se premalo zaveda, na kako pomembnem razpotju je Slovenija.«

Da se ne strinja? Ob tem je v imenu društva pojasnil, »da se ne bomo opredeljevali« (kako ljubka formulacija tega, kar je nenehno počel Pahor) in da ne bodo dajali vrednostnih sodb. Ja, vse to je je bilo pojasnilo ob novinarskem vprašanju o državljanski vojni. Povedano drugače, Logarja ne moti, če jo Janša omenja in do tega se že ne bo opredeljeval.

Nevarno prazna floskula

Zakaj je takšna drža problematična, ni potrebno posebej utemeljevati. Namesto jasne obsodbe se je šef »Platforme sodelovanja« zatekel h klasičnemu izmikanju – žal po stari navadi. Pričakovali bi, da bo omenil vrednote, kot so mir, strpnost, sožitje in dejstvo, ali da hujskanje k njihovemu doseganju ne prispeva. Verjemi bi, da bo politik evropskega formata nemudoma priznal nevarnost takšnega demagoškega početja, saj bi le na ta način ravnal odgovorno. Kakšna pomota, Logar tega ne zmore!

Resnična kultura dialoga ne more biti dopuščanje in ignoranca do toksičnih besed, neopredeljevanje in bežanje od vrednostnih sodb, zato lahko že iz tega sklepamo, da je uporabljena ne samo prazna floskula, ampak nevarno prazna floskula. Skalkulirana za iskanje podpore na sredini. Ironično se je ustanovni sestanek njegove platforme odvil ravno na dan Ruparjevega shoda, kjer je prišlo do fizičnega napada na novinarko, kar dokazuje, kako eksplozivni so hujskaški apeli. Ampak ne, Logar nima mnenja o šefovih.

Ker je dopuščati zlo in biti pasiven ob nasilju enako nevarno kot izvajati nasilje ali hujskati k vojni, bi lahko rekli, da je Logar nevaren politik na enak način, kot je to Janša. In kot je prav takšen bil Pahor. Če obstaja kakšna platforma povezovanja, je ta očitno na idejni ravni vzpostavljena na relaciji med tremi naštetimi. V ideološkem in vsebinskem smislu. Kaj nam bo navedeni trojček prinesel, bomo videli kmalu, čeprav lahko kar dobro slutimo že zdaj.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**