Evropske volitve / Koliko državljanov Slovenije bi se jih udeležilo?

Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih verjetno udeležilo 67 odstotkov vprašanih državljanov EU in 58 odstotkov vprašanih v Sloveniji

Državljani članic Evropske unije so dobro seznanjeni z volitvami v Evropski parlament čez natanko eno leto, po navedbah Evropskega parlamenta kaže danes objavljena javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih verjetno udeležilo 67 odstotkov vprašanih državljanov EU in 58 odstotkov vprašanih v Sloveniji.

Za evropske volitve, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem 2024, je tokrat zanimanje med državljani EU večje kot leto dni pred zadnjimi volitvami pred petimi leti. Tokrat se zanje zanima 56 odstotkov vseh vprašanih, leta 2018 pa se je za volitve, ki so potekale leto kasneje, zanimala polovica vprašanih.

Med vprašanimi v Sloveniji ta delež letos znaša 48 odstotkov, kar je dve odstotni točki več kot pred petimi leti. Na vprašanje, ali bi odšli na volitve, če bi bile prihodnji teden, je 58 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da bi verjetno volili. Leta 2019 se je evropskih volitev v Sloveniji udeležilo 28,9 odstotka volilnih upravičencev.

V celotni EU je delež precej večji, saj bi na volitve odšlo 67 odstotkov vprašanih. Aprila 2018 jih je tako odgovorilo 58 odstotkov, udeležba na volitvah maja 2019 pa je znašala 50,6 odstotka, so spomnili na današnji novinarski konferenci Evropskega parlamenta v organizaciji Evropskega novinarskega središča (ENR) v Bruslju.

Rezultati raziskave ob tem kažejo še, da je z delovanjem demokracije v Evropski uniji zadovoljnih 54 odstotkov vprašanih. Najbolj so zadovoljni s svobodnimi in poštenimi volitvami ter svobodo govora (po 70 odstotkov), manj zadovoljni pa so, ko gre za boj proti korupciji. Z delovanjem na tem področju je zadovoljnih 35 odstotkov vprašanih.

Rezultati raziskave kažejo, da je z delovanjem demokracije v Evropski uniji (EU) zadovoljnih 54 odstotkov vprašanih. Najbolj so zadovoljni s svobodnimi in poštenimi volitvami ter svobodo govora (po 70 odstotkov), manj zadovoljni pa so, ko gre za boj proti korupciji. Z delovanjem na tem področju je zadovoljnih 35 odstotkov vprašanih.

Slednje velja tudi za vprašane v Sloveniji, zadovoljnih je le 22 odstotkov vprašanih. Z delovanjem demokracije v EU jih je sicer zadovoljnih 52 odstotkov, najbolj s svobodnimi volitvami in svobodo govora (oboje po 65 odstotkov).

Po štirih letih trenutnega zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta se državljani zavedajo, da je imela EU vodilno vlogo pri reševanju več zaporednih kriz, ki so zaznamovale to obdobje. Vpliva EU na njihovo vsakdanje življenje se zaveda velika večina evropskih državljanov - tako meni 71 odstotkov vprašanih. Ljudje se zavedajo tudi vloge Evropskega parlamenta, 62 odstotkov se jih namreč spomni, da so o njem kaj slišali pred kratkim.

V Sloveniji se vpliva EU na njihovo vsakdanje življenje zaveda 77 odstotkov vprašanih, 74 odstotkov pa jih je v zadnjem obdobju slišalo o Evropskem parlamentu.

"Udeležba na volitvah je vaša priložnost, da se zavzamete za vprašanja, ki so pomembna za vas. Pozivam vse, zlasti mlade, naj se udeležijo volitev in s tem oblikujejo unijo, v kateri želijo živeti."

Roberta Metsola,
predsednica Evropskega parlamenta

Podpora EU Ukrajini izstopa kot dosežek, s katerim so državljani daleč najbolj zadovoljni. Evropsko pomoč Ukrajini, ki se že več kot eno leto spopada z rusko agresijo, podpira 76 odstotkov vprašanih. Med anketiranimi v Sloveniji pomoč podpira 72 odstotkov vprašanih.

Državljani želijo, da bi Evropski parlament na prvo mesto postavil boj proti revščini in družbeni izključenosti (38 odstotkov). Sledijo javno zdravje (33 odstotkov), boj proti podnebnim spremembam (31 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov).

Državljani želijo, da bi Evropski parlament na prvo mesto postavil boj proti revščini in družbeni izključenosti (38 odstotkov). Sledijo javno zdravje (33 odstotkov), boj proti podnebnim spremembam (31 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov).

Anketirani v Sloveniji pa so na prvo mesto postavili javno zdravje (48 odstotkov). Sledita boj proti revščini in socialni izključenosti (42 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (31 odstotkov).

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je ob objavi rezultatov javnomnenjske raziskave poudarila pomen volitev. "Udeležba na volitvah je vaša priložnost, da se zavzamete za vprašanja, ki so pomembna za vas. Pozivam vse, zlasti mlade, naj se udeležijo volitev in s tem oblikujejo unijo, v kateri želijo živeti," je poudarila.

Spomladansko raziskavo Eurobarometer 2023 je med 2. in 26. marcem za Evropski parlament izvedlo podjetje Kantar. V 27 državah članicah so opravili 26.376 intervjujev, v Sloveniji je sodelovalo 1017 ljudi.