Sova skrbi za slovenski način življenja

Če Sova skrbi za slovenski način življenja, se potem težava le podvoji, ker bi nam nekdo moral razložiti še razliko med evropskim in našim stilom

Predsednik vlade je v poslanici ob 30-letnici naziva Sove pozval k zadržanosti, budnosti in nenehni pripravljenosti. Karkoli že to pomeni. V zahvali uslužbenkam in uslužbencem agencije, tem so podelili priznanja, je med drugim zadovoljno dejal: »S svojo zavzetostjo in strokovnostjo ste iz nje naredili enega ključnih stebrov našega nacionalnega varnostnega sistema, ki aktivno ščiti naše državljanke in državljane, našo suverenost in naš način življenja.«

Kasneje je Slovenska tiskovna agencija poudarek Roberta Goloba prevedla takole: »Kot je navedel, je Sova v preteklih treh desetletjih postala eden ključnih stebrov nacionalnega varnostnega sistema, ki aktivno ščiti državljane, slovensko suverenost in slovenski način življenja.«

Naša suverenost je z majhnim jezikovnim dodatkom postala slovenska, naš način življenja je postal slovenski način življenja.

Našost in slovenskost

O njem nismo navajeni govoriti in še manj bi si mislili, da se obveščevalci trudijo zanj. Kaj je torej slovenski način življenja ter kaj bi Sova imela z njim?

Novinarska intervencija je očitna in zelo enostavna, našost je postala slovenskost. Da obveščevalne službe skrbijo za varnost državljanov, hitro razumemo. Da skrbijo za suverenost, tudi. Toda kaj imajo skupnega s kulturnimi determinantami, kjer se »naš način življenja«, še bolj poudarjeno pa »slovenski način življenja«, lahko nanaša zgolj na običaje, tradicije, vrednote ali ustanove, ki so specifične za slovensko družbo? Kako k njim trudoma prispevajo obveščevalci?

Premier nam bi ob prvi priložnosti lahko razložil takšno enigmatično zadolžitev. »Naš način življenja« je značilna dihotomična zastavitev, ki uvaja drugačenje, othering. Kar pomeni, da smo kot narod interpelirani skozi našost, s katero postanemo to, kar smo. Naš način življenja je s tem nekaj, s čimer se razlikujemo od »njihovega« načina. S tem smo na pol poti do zavračanja multikulturnosti, ki jo zato nadomešča nacionalistično dojemanje družbe in odnosov v njej.

Kaj pa evropski način?

Takšna predsednikova definicija je zato lahko nevarna, obenem pa je v temelju nepojasnjena in skrivnostna. Da obveščevalci ščitijo slovenski način življenja, je bilo doslej preprosto dobro skrito. Upam, da se to dejstvo ne interpretira kot njihov uspeh. Vendar tudi sedaj, ko je razkrito in smo obveščeni, ne vemo nič bolje.

Definicija je tudi v nasprotju s kontroverznim resorjem za zaščito evropskega načina življenja. Tega kot komisar vodi aktualni podpredsednik Evropske komisije, gospod Margaritis Shinas. Kaj točno je »evropski način življenja«, zbuja od volitev 2019 številne polemike, predvsem pa nikoli niso prepričljivo zanikali, da je pojem nastal zaradi migracij in občutkov ogroženosti pred begunci.

Če Sova skrbi za slovenski način življenja, se potem težava le podvoji, ker bi nam nekdo moral razložiti še razliko med evropskim in našim stilom. Saj smo vendar članica Evropske unije. Zato bi bilo zanimivo slišati, ali evropske obveščevalne službe skrbijo za nacionalne stile življenja ali pa morda za evropskega, če sploh za kakšnega.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**