Začetek podnebne fronte

​Podnebna ljudska skupščina je izrazila nezadovoljstvo nad posodobljeno verzijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta

Mladi za podnebno pravičnost in druge okoljske ter delavske organizacije so se povezale v podnebno fronto, danes pa so pred prostori vlade organizirali Podnebno ljudsko skupščino, kjer so od vlade zahtevali bolj ambiciozne cilje pri reševanju podnebne krize, predvsem v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Vlada je namreč ravno v času skupščine sprejemala posodobljeno verzijo NEPN, ki pa ne sledi zavezujočim ciljem pariškega podnebnega sporazuma in po mnenju skupščine ne upošteva resnosti okoljske krize. Vlado pozivajo »k dopolnitvi in spremembam načrta na način, da se upošteva strokovna mnenja, okoljske organizacije in širšo javnost«, saj je bila pri oblikovanju sedanjega NEPN civilna družba popolnoma zapostavljena. Zavračajo tudi javna posvetovanja, ki jih je pred sprejetjem NEPN organizirala vlada, saj »služijo sama sebi in pristojnim omogočajo izkazovanje zgolj simboličnega sodelovanja z javnostjo«. Dodajajo, da vlada izmed njihovih 200 predlogov ni upoštevala praktično nobenega. 

Vlada izmed njihovih 200 predlogov ni upoštevala praktično nobenega.

Zahtevajo povišanje podnebnih ciljev, ki bodo lahko preprečili podnebni zlom, in upoštevanje pariškega podnebnega sporazuma, ki predvideva znižanje emisij za vsaj 65 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005. Želijo večji poudarek na varovanju narave in biodiverzitete, »ki je ključni dejavnik v blaženju podnebnih sprememb. Poglavje naj ima jasne in konkretne cilje obnove narave v Sloveniji, s poudarkom na ekosistemih, ki imajo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb.«

Kritični so tudi do širšega ekonomskega sistema, kjer zavračajo »mit zelenega kapitalizma«. »Dokument naj preneha s sledenjem neskončni rasti porabe in proizvodnje, prepuščanjem zelenega prehoda v roke kapitalu, postavi konkretnejše cilje za varčevanje z energijo, ojača moč javnih, skupnostnih in državnih akterjev ter se osredotoči na resnično dobrobit ljudi in narave,« so še sporočili. 

Zahtevajo še, da za zeleni prehod plačajo tisti, ki so za sedanje stanje najbolj odgovorni – lastniki kapitala in bogati. Če jih vlada ne bo uslišala, napovedujejo stopnjevanje aktivnosti.