»Vemo, kdo smo«

Osemnajst nevladnih organizacij je sprožilo spletno peticijo za pravice transspolnih oseb do samoopredelitve. Z njo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivajo, naj spremeni člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo transspolnim osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.

Pravno priznanje spola je postopek spremembe podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih zaradi priznanja spolne identitete posameznika. Ta postopek bi moral biti, kot je zapisano v peticiji, zasnovan na samoopredelitvi osebe, kar v Sloveniji trenutno ni mogoče. Člen omenjenega pravilnika namreč predvideva, da morajo osebe za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. Tako so prisiljene, da morajo pred tem pridobiti diagnozo duševne motnje.

Samoopredelitev bi po mnenju organizacij morala delovati tako, da oseba pred uradnim organom izreče svojo spolno identiteto. Organ potem to dejstvo potrdi ter izda uradno potrdilo, saj nima pristojnosti, da bi zanikal samoopredelitev osebe ali od nje zahteval dodatna dokazila. »Transspolne osebe vemo, da spol, ki nam je bil določen ob rojstvu, ni naš. Vemo, kdo smo. Čas je, da našo pravico do samoopredelitve udejanji tudi naša država,« so poudarili na novinarski konferenci ob predstavitvi peticije.

Ločitev pravnega in medicinskega postopka priznanja spola na nacionalni ravni podpirajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zagovornik načela enakosti in Interdisciplinarni konzilij za potrditev spolne identitete. Svetovna zdravstvena organizacija je transspolnost s področja duševnih bolezni odstranila maja 2019. Prav tako je v Evropi trenutno 11 držav, ki imajo pravno priznanje spola urejeno na podlagi samoopredelitve. Zahtevo pa je v predvolilnem izrekanju prepoznalo tudi Gibanje Svoboda, kjer naj bi si prizadevali, da se samoopredelitev omogoči.

Zakaj torej Slovenija tega področja še ni uredila? »Kljub desetletnem boju pristojna ministrstva ne ukrepajo, ker ne vidijo interesa delovati za, kot pravijo, tako majhno skupnost. S tem pa reducirajo pomen življenj pripadnikov te skupnosti. Življenja trans oseb štejejo, in če za pravno priznanje spola ne bi potrebovali diagnoze, bi to predstavljalo veliko olajšanje,« je poudaril Linn Julian Koletnik iz Amnesty International Slovenije, ki je poleg Društva Parada ponosa, DrogArta, Mesta žensk, TransAkcije in drugih tudi pobudnik peticije.