Študija / Lani izginilo štiri milijone hektarjev primarnega deževnega gozda

Primarni, neokrnjeni oziroma t. i. naravni deževni gozd je ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in shranjevanje ogljikovega dioksida

Svet je lani izgubil toliko primarnega, neokrnjenega deževnega gozda, kot znaša površina Švice, kažejo podatki danes objavljene študije Svetovnega raziskovalnega inštituta iz Washingtona. Deloma zaradi požarov, predvsem pa po zaslugi človekovega krčenja, je lani izginilo 4,1 milijona hektarjev deževnega gozda.

Primarni, neokrnjeni oziroma t. i. naravni deževni gozd je ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in shranjevanje ogljikovega dioksida. Po podatkih inštituta je lani vsako minuto na svetu izginilo gozdno območje v velikosti 11 nogometnih igrišč. Hitrost izginjanja oziroma uničevanja deževnega gozda so označili za neizprosno.

V tropih je izginilo deset odstotkov primarnega deževnega gozda več kot leta 2021. Še posebej so bili prizadeti gozdovi v Braziliji in Demokratični republiki Kongo, krčenje pa se je najbolj pospešilo v Gani, Angoli in Boliviji. Nasprotno je nekaterim državam, vključno z Indonezijo in Malezijo, lani uspelo ohraniti izgubo deževnega gozda na razmeroma nizki ravni.

Avtorji študije so izračunali, da so uničena območja lani v ozračje sprostila 2,7 gigatone ogljikovega dioksida, kar je približno enako letnim emisijam iz fosilnih goriv v Indiji. Poudarili so, da varstvo gozdov ostaja eden najučinkovitejših načinov za ublažitev posledic podnebnih sprememb ter zaščito ljudi in biotske raznovrstnosti, a ob tem opozorili, da se čas za uspešno ukrepanje na tem področju izteka.

Xj4zcv54Koc