Salonit spreminja ime 

Čez natanko štirinajst dni bodo avstrijsko-italijanski lastniki cementarne-sosežigalnice Salonit Anhovo na skupščini glasovali o sklepu, da se podjetje v 102. letu delovanja preimenuje v Alpacem Cement Slovenija. Opustitev z azbestom »obremenjenega« imena Salonit, ki ga tovarna nosi od zagona leta 1921, je verjetno del trženjske strategije, s katero skuša Salonit začeti na novo. Vendar azbest iz preteklosti, žal, nikakor ni edina težava, preimenovanje pa seveda ne rešitev.

Lastniki Salonita si bodo konec julija zaradi izjemno uspešnega lanskega poslovanja izplačali deset milijonov evrov dividend, prebivalci Anhovega pa so lani iz Salonitove peči med drugim prejeli skoraj 1133 ton dušikovih oksidov, ki lahko povzročajo vnetje dihal in poslabšanje simptomov pri astmatikih, 24,5 tone žveplovega dioksida, ki povzroča akutno poslabšanje pljučnih bolezni, 1,9 tone prahu. To so podatki iz uradnega poročila za lansko leto, ki razkriva tudi, da je Salonit lani sežgal že 16.680 ton gum (leto prej 15.006 ton) in kar 45.788 ton petrolkoksa, umazanega produkta nafte, ki pa je seveda cenejši od plina.

Ravno na podlagi uradnih Salonitovih poročil o meritvah je občina Kanal ob Soči, v katero sodi Anhovo, pred tednom podala obsežno prijavo na inšpektorat za okolje in energijo. Poročila so na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja pridobili v civilni pobudi Danes in društvu Eko Anhovo, z izsledki seznanili občinski svet, ta pa je dal občinski upravi pod vodstvom župana Mihe Stegla zeleno luč za ukrepanje. Občina je podala obsežno prijavo zaradi suma kršitev okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig; zgolj zadnji dve leti je bilo zaznanih več kot sto kršitev.

Če omenimo le nekatere. Salonit presega najvišje dovoljene vrednosti za dušikove okside (NOx); v zadnjih dveh letih je, kot navaja prijava, kar 52 dni povprečna vrednost teh onesnaževal presegala 550 miligramov na kubični meter izpustov, čeprav znaša mejna vrednost (povprečna dnevna) 500 miligramov na kubični meter pri desetodstotni merilni negotovosti. Salonit v poročilih presežnih vrednosti sploh ne zaznava kot kršitev, ker napačno tolmači pravila, kot ugotavljajo prijavitelji. Pomemben sum kršitve so zaznali tudi pri kurjenju odpadkov; iz podatkov izhaja, da so v Salonitu v zadnjih dveh letih odpadke v devetih primerih sežigali pri prenizki temperaturi, nižji od 850 stopinj Celzija, hkrati pa nimajo vzpostavljenega sistema, ki bi pri prenizki temperaturi samodejno preprečil sežig odpadkov in torej nevarne dogodke.

»Gre za večkratne in ponavljajoče se kršitve procesa, ki je bistven za varen sosežig odpadkov in je del minimalnih industrijskih standardov BAT,« opozarjajo prijavitelji. Podatki recimo kažejo, da so odpadke dajali v sežig tudi pri temperaturah zgolj od 286 do 293 stopinj Celzija. Ravno tukaj gre sicer za podatke, ki jih je Salonit za nazaj razkril šele 19. maja letos, potem ko so na neporočanje javno opozorile okoljske organizacije. V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem lahko Salonit ob preseganju mejnih vrednosti izpustov na leto deluje največ 60 ur, po ugotovitvah prijaviteljev pa je leta 2021 ob preseganju dovoljenih izpustov vsaj ene snovi deloval 650 ur, leta 2022 pa kar 1077 ur. Kakšen bo epilog inšpekcijske prijave, še ni znano. »Občina v primeru potrjenih sumov pričakuje odvzem okoljevarstvenega dovoljenja in nasprotuje povečanju proizvodnje in sosežiga odpadkov,« so sporočili iz občine; Salonit želi namreč letni obseg sežiga odpadkov povečati s 109 tisoč ton na 250