Janšev naskok na oblast …

… in interpelacija zoper Bešiča Loredana

Janšev prislovični cinizem v odziv na nevarno medijsko povzemanje informacije o tem, da bi se lahko čez dve leti umaknil in po neverjetnih tridesetih letih vodenja svoje stranke vajeti predal komu drugemu, je bil skoraj pričakovan: »Eh, @n1slovenija. To je seveda ena od možnosti na kongresu @strankaSDS čez 2 leti, tako kot je bila na vseh dosedanjih kongresih. Pravega goloba na strehi imate precej bližje, z njim se ukvarjajte.«

Pričakovan zato, ker že dolgo vemo, da brez njega ne zmore – in da je cinizem skoraj vse, kar od njega običajno prejmemo.

Od možnosti do gotovosti

Ker je postalo dominantno psihoretorično sredstvo, kot ugotavljam že vrsto let, prav posebej zaznamuje Janševo politično strategijo. S ciničnimi reakcijami želi doseči svoje cilje, vplivati na javno mnenje in v tem primeru izvajati nadzor nad možno škodo (damage control). Povedano drugače: ker je pretilo, da bi novica o njegovem umiku s prestola lahko povzročila preveč slabih učinkov, saj se je po množičnih medijih širila kot požar, se je bil prisiljen zateči v sarkastično obarvano zanikanje.

In kaj naj bi, če smo zelo natančni, pomenila razlaga »To je seveda ena od možnosti na kongresu« v funkciji reakcije na očitek, da je svojim poslancem pred meseci napovedal svoj umik in obenem izzval Anžeta Logarja, da prevzame SDS? Zagotovo blažitev začetne izjave. Janša ni zanikal medijskih poročil, ampak je svojo napoved zgolj omilil in jo zreduciral na »možnost«. Se pravi: lahko se umakne, lahko pa tudi ne. Toda čeprav zelo dobro ve, da je potencialnost raztegljiva in da obstaja v razponu od 0,00001 do 99,99999 odstotkov, mu tokrat manipulacija ni uspela. Začetna trditev je bila močnejša, govorila je o umiku, kar bi seveda pomenilo čistih 100 odstotkov.

V iskanju trepljajev

Dodaten cinizem je poletel proti mediju, ki je novico objavil – portalu N1. Posmehljivo mu je navrgel, naj se ukvarja s »pravimi golobi« na strehi, kar očitno leti na predsednika in aktualno vlado. Je bil morda nekako ciničen že v pogovoru s poslanci in v ponudbi Logarju, da ga nadomesti, če zdaj zanika svojo namero? Bržkone takšen opis ne bi bil zelo natančen.

S ciničnimi reakcijami želi doseči svoje cilje, vplivati na javno mnenje in v tem primeru izvajati nadzor nad možno škodo (damage control). Povedano drugače: ker je pretilo, da bi novica o njegovem umiku s prestola lahko povzročila preveč slabih učinkov, saj se je po množičnih medijih širila kot požar, se je bil prisiljen zateči v sarkastično obarvano zanikanje.

Ker je novembrsko destrniško srečanje s 27 poslanci sledilo trojnemu referendumskemu porazu, ki ga je doživel, hkrati pa dobremu Logarjevemu rezultatu na predsedniških volitvah, bi smeli bolj verjeti, da je želel z manevrom zgolj pomiriti nezadovoljne, obenem pa zaploskati rezultatu svojega zadnjega zunanjega ministra. Morda si je zaželel kakšnega trepljaja več in stisnjene roke, pri kateri bi mu sodelavci rekli »Janez, ne nori, brez tebe ne moremo!«

Pripravlja se na volitve

V politični realnosti vsi njegovi projekti tečejo, kakor da bodo že letos volitve, on pa je prvi kandidat za mandatarja, ki mora poskrbeti za širitev svoje jate. Priklopil si je Kanglerjevo Novo ljudsko stranko in močno prevzel mariborski mestni svet, ravnokar je podpisal sporazum s Šrotovo Celjsko županovo listo, projekt Platforma sodelovanja, ki ga vodi šef njegovega Sveta stranke, pa se že ves čas zdi več kot sumljivo satelitski. Ravno v času, ko so se začele širiti novice o njegovem odstopu, je po anketi Mediane njegova SDS uspela prehiteti Golobovo vladajočo stranko. Naključje ali malce tudi posledica napovedi o njegovem umiku?

V trenutku, ko sta Iniciativa Glas ljudstva in Inštitut 8. marec pozvala Bešiča Loredana k odstopu, istočasno pa predsednika vlade, naj ga odpokliče, se je Janša oglasil z napovedjo interpelacije proti ministru. Je morda ujel pravi trenutek, da ruši ministra, ko se zdi ta silno šibak? Zakaj bi protestiral proti nekomu, s čigar cilji privatizacije zdravstva in rušenja javnega sistema zdravja se strinja, čudi pa nas kvečjemu, zakaj takšno agendo dovoljuje trojček Golob-Fajon-Mesec? Zakaj sta, skratka, agendi koalicije in SDS glede tega identični?

Interpelacija proti ministru

V Iniciativi Glas ljudstva so v svoji javni izjavi poskrbeli za drugačno interpretacijo, ki daje misliti. Ugotavljajo, da opozicija nikoli doslej ni zavzeto kritizirala dela ministra za zdravje; v resnici so ga imenovali celo za njenega trojanskega konja v vladi, ki dela zanjo. Postavili so tezo, da želi Janša s tem manevrom Bešiča Loredana zaščititi in mu, kolikor bo možno, podaljšati mandat. Ker pričakuje, da se bodo vse koalicijske stranke morale postaviti za ministra, se bo s tem zaprla možnost, da bi ga odpoklicale same. Zdi se odlična taktična poteza. V iniciativi so celo napisali, da jih ne bi presenetilo, če bi se izkazalo, da je pobuda za interpelacijo prišla iz ministrovega kroga.

Povežimo zdaj zadnjo gesto interpelacije zoper Bešiča Loredana z Janševimi načrti glede stranke. Najprej odmislimo najbolj enostavno možnost razlage o trapasti potezi SDS, ki naivno misli, da ruši ministra. Če sprejmemo navedeno pojasnilo Glasu ljudstva, smo se znašli v nenavadni situaciji: Janša hote brani Golobovega ministra in pomaga vladajoči koaliciji, da najde dobre argumente njemu v podporo. Toda potem hkrati deluje v podporo vladi in bi jo rad zrušil ter imel predčasne volitve. Shizofreno? Nekako ne gre skupaj, razen če pomislimo, da gre za igro partikularnih interesov: SDS ščiti zdravniške lobije, s tem Bešiča Loredana, toda obenem si želi hitrega naskoka na oblast.

Morda pa bo Bešič Loredan nov minister tudi v Logar-Janševi koaliciji. Toliko o virusu janšizma v vrstah aktualne vlade.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**