Pritiski na predsednico

Zavzemanje za ustavne vrednote ni enako zavzemanju za kaj drugega

Predsednica republike Nataša Pirc Musar zavrača očitke o domnevni pristranskosti v odnosu do civilnih pobud, ki so ji jo v odprtem pismu očitali predstavniki Zbora za republiko. Zatrjuje, da se bo zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in pravne države.

V pismu predstavniki Zbora za republiko predsednici očitajo, da se je udeležila parade ponosa in bila v Vatikanu, ne podpre pa Primčevega Gibanja za življenje, ki nasprotuje splavu. Ravnala naj bi diskriminatorno. Zapisali so, »da sistematično zapostavljanje izročil krščanstva in razsvetljenstva pomeni ukinjanje zdravih družinskih in družbenih temeljev«. Poleg tega so predsednico vprašali, zakaj se odločno ne zavzame za pokop zamolčanih in izkopanih žrtev revolucije, Romov in slovenskih domobrancev ter drugih žrtev, kot se zavzema za žrtve holokavsta, Srebrenice in drugih. Vprašali so jo še, ali se bo zavzela za pravico do človeka vrednega življenja za vse, »ki jim vladajoči hočejo z zakonom omogočiti umor s strupom«.

Zbor za republiko, vodi ga dr. France Cukjati, nekdanji poslanec SDS, ki pa je bil nekoč tudi jezuit, ni neodvisna organizacija. Gre za paravan intelektualistične združbe, ki deluje po strankarskem nareku

Filozof in publicist Boris Vezjak meni, da je več kot jasno, da v Zboru za republiko s temi očitki igrajo na karto razlike med sedanjo predsednico in prejšnjim predsednikom republike. »Pahor se je pod krinko tega, da je predsednik vseh, zbližal s slovensko desnico, zdaj, ko ni več predsednik, pa ta bližina ni več tako prisotna. Prej je torej poskušal igrati enakomerno naklonjenost vsem in biti predsednik vseh, da se mu ne bi očitala pristranskost. Zato Zbor za republiko zdaj zahteva enake standarde od Nataše Pirc Musar, ker mu je Pahor zaradi tega ustrezal,« pravi Vezjak.

V uradu predsednice republike so na očitke iz pisma odgovorili z zagotovilom, da predsednica spoštuje človekove pravice in pravno državo, vključujoč dialog in različnost. To velja tudi za spoštovanje pravic skupnosti LGBTIQ+ ter ustavno zagotovljene pravice do splava. Svoje mnenje o temah, ki jih omenja odprto pismo, pa je predstavila že v slavnostnem govoru ob dnevu državnosti. »Ljudje, ki v srcu dobro mislimo, smo strpni, tuje so nam sovražnosti – ksenofobija, homofobija, rasistična ter druga nestrpna prepričanja, ki ogrožajo sočloveka,« je poudarila na osrednji državni proslavi.

Vezjak še meni, da je bilo to pismo namenjeno predvsem zbujanju slabe vesti predsednici republike. »Predsednica mora biti na primer v enako spoštljivem odnosu, kar se tiče različnih verskih skupnosti, ne mislim pa, da mora upoštevati načelo enake obravnave, ko gre za nekatera družbena vprašanja, ki so vezana na človekove pravice. Ne more iti na protest proti splavu, če se je včeraj udeležila protesta, ki splav podpira. Prav tako ne more hoditi na proteste, ki zagovarjajo protiustavne vrednote ali načela. In njena dolžnost ni, da se na vse odziva enako.« No, njen predhodnik je brez težav nastopil na proslavi, ki jo je ob dnevu državnosti pripravil Zavod Iskreni, organizacija torej, ki dvomi o ustavno določeni pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.