Se Janša pripravlja na državljansko vojno?

Skrajno nevarno početje, ki bi zahtevalo obsodbo vseh političnih strank v državi in Evropi

Nevarno, skrajno nevarno početje, ki bi zahtevalo obsodbo vseh političnih strank v državi in Evropi: Janez Janša v svojem novem zapisu, objavila ga je tudi njegova Nova24TV, dobesedno perfidno grozi z državljansko vojno. Eksplicitno: govori o pravični »gospe s koso«. Tega še zdaleč ne počne prvič.

Govori o gospe s koso, »ki maha na obe strani« in navaja Justina Stanovnika. Govori o tem, da nekateri »razumejo samo ta jezik«. Torej jezik mahanja s koso. Torej državljanske vojne. Govori o tem, da v primeru, če se bo »vzelo življenje«, kot se je dr. Lambertu Ehrlichu ali Ivanu Krambergerju, to ne bo ostalo brez odziva. Odziva njegove strani. Pri tem uporablja psihopropagandno tehniko drugačenja, othering. Razcepa na »nas« in »njih«. Na nas in sovražnega Drugega. In seveda karto igranja žrtve, victim playing.

Janša torej grozi in hujska k strnjevanju vrst na tej podlagi. Na podlagi presoje o sovražniku, ki je ubijal njegove – pod narekovajem. Katero nepojasnjeno smrt, četudi naključno, bo povzdignil v razlog svojega mahanja s koso, ne vemo. Še več, Janša na podlagi občutkov, da mu grozijo s smrtjo in na podlagi nekaj izjav prenapetežev v svojem že drugem zelo podobnem komentarju celo napiše, da ne gre več verjeti, da bo nasprotna stran ravnala spoštljivo: »Predaleč so vse skupaj pripeljali.«

»Predaleč so vse skupaj pripeljali.«

Janez Janša,
predsednik SDS

Na podlagi subjektivnih občutkov lastne ogroženosti je s tem razvil apel, da morajo njegovi strankarski pristaši biti pripravljeni na krvoprelitje. Na gospo s koso. Težko si je predstavljati, kako je mogoče, da želi leta 2023 sredi Evropske unije nek politik priti na oblast na tak morbiden in strašljiv način. In kaj to pove o njegovem političnem profilu.

Presenečeni nismo. Lahko pa nas je strah. In ker to ni dovolj, je še bolj zaskrbljujoče od tega, da slovenska politika takšnih njegovih zapisov ne zna obsoditi. Vedno znova.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**