Javno mnenje / Med strankami ima največ podpore Gibanje Svoboda, med politiki pa Nataša Pirc Musar

Anketirani so bili sicer bolj kritični do dela Golobove vlade kot prejšnji mesec, saj ga je negativno ocenilo nekaj manj kot 42 odstotkov vprašanih, kot pozitivno pa le še slaba četrtina

Sodelujoči v julijski raziskavi, ki jo za časnik Delo pripravlja Mediana, so bili bolj kritični do dela vlade kot prejšnji mesec, saj ga je negativno ocenilo nekaj manj kot 42 odstotkov vprašanih, kot pozitivno pa le še slaba četrtina. Razmerja med strankami pa se niso bistveno spremenila, malenkost sta se okrepili Gibanje Svoboda in SDS.

Rezultati julijske raziskave so pokazali, da je delo vlade kot pozitivno ali zelo pozitivno ocenilo le še 24,1 odstotka vprašanih, medtem ko je bilo junija takšnih 27,8 odstotka. Delež tistih, ki so srednje zadovoljni z izvršilno vejo oblasti, se je zvišal na 31,7 odstotka (junija 30,9 odstotka). Kot negativno pa je delo vlade ocenilo 41,5 odstotka vprašanih (junija 40,2 odstotka). Srednja ocena dela vlade je padla z 2,71 na 2,66.

Podpora vladi je padla, še preden je premier Robert Golob sporočil, da je prišlo do razhajanj med njim in ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom, ki je podal odstopno izjavo, piše Delo.

Na strankarski lestvici sta se obe vodilni stranki okrepili. Če bi bile parlamentarne volitve v nedeljo, bi 23 odstotkov vprašanih svoj glas dalo Gibanju Svoboda (junija 21,8 odstotka), SDS bi volilo 22,3 odstotka vprašanih (junija 20,2).

1. Gibanje Svoboda - 23 %
2. SDS - 22,3 %
3. SD - 5,6 %
4. NSi - 4,8 %
5. Levica - 4,4 %

Ostale stranke za vodilnima po volilni podpori krepko zaostajajo. SD je pristala na tretjem mestu, volilo bi jo 5,6 odstotka anketirancev (junija sedem odstotkov). Rezultat NSi je skoraj enak kot prejšnji mesec (4,8 odstotka, junija 4,9 odstotka), Levici pa se je nekoliko popravil, volilo bi jo 4,4 odstotka vprašanih (junija 3,8 odstotka).

15,2 odstotka vprašanih je na vprašanje, koga bi volili, odgovorilo z ne vem, kar je pet odstotnih točk manj kot junija, 9,3 odstotka pa je takih, ki ne bi glasu namenili nobeni stranki (junija 7,2 odstotka).

Znižala se je tudi srednja ocena dela državnega zbora, in sicer z 2,83 na 2,68. Delo državnega zbora v zadnjem mesecu sicer kot pozitivno ali zelo pozitivno ocenjuje 19,4 odstotka vprašanih, kot negativno ali zelo negativno pa 37,7.

Na lestvici priljubljenosti vodi predsednica republike

Na lestvici priljubljenosti je v vodstvu še vedno predsednica republike Nataša Pirc Musar, sledi pa ji poslanec SD Anže Logar, ki se mu je ocena med vsemi uvrščenimi na lestvico najbolj zvišala.

Na tretjem mestu je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, četrta je predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon. Sledijo predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, premier Robert Golob, poslanec NSi Janez Cigler Kralj, predsednik NSi Matej Tonin, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in finančni minister Klemen Boštjančič.

Glede na rezultate junijske Medianine ankete, Bešič Loredan ni izgubil le zaupanja predsednika vlade, ampak tudi naklonjenost volilnega telesa. V zadnjem mesecu je namreč s petega mesta padel na 13. mesto po priljubljenosti. Anketa je prav tako pokazala, da dobrih 42 odstotkov vprašanih meni, da je interpelacija proti Bešiču Loredanu upravičena, skoraj 36 odstotkov pa, da ni.

Raziskavo je za časnik Delo izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 3. in 6. julijem na vzorcu 706 oseb.