Prelomni junij 2023

Na obrobju severnoitalijanskega mesta Lodi v Lombardiji, na ulici Strada Vecchia Cremonese, se je 11. julija okoli poldneva med obnovo prometnih oznak zgrudil 44-letni cestni delavec in umrl. Vzrok smrti: srčni infarkt, povezan z vročino, ki je na cesti – delovišču – dosegala okoli 40 stopinj Celzija. Zaradi vročine je treba dela na asfaltu in betonu voditi drugače, vsaj premakniti v nočni čas, je ob tragediji opozorila sekretarka Italijanske konfederacije delavskih sindikatov (CISL) Elena Maga. »Ne bi nam bilo treba čakati, da ljudje umrejo.« Pozivi za spremembe delovnih razmer ob ekstremnih temperaturah sicer prihajajo tudi iz druge smeri, ki kapitalizem nemara bolj skrbi; to je nižja produktivnost. Raziskava Heat-Shield, ki je nastala v okviru raziskovalnega programa EU Horizon 2020, kaže, da se pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija efektivni delovni čas delavcev na prostem v sektorjih, kot so gradbeništvo, turizem, promet in kmetijstvo, zmanjša za 15 odstotkov. Podobno kažejo druge raziskave; produktivnost fizičnih delavcev se zmanjša za štiri odstotke na vsako stopinjo nad 27 stopinj Celzija.

Zakonca Elshoy sta se teden dni prej vrnila domov na Norveško iz svojega najljubšega počitniškega kraja Vasanello, vasi severno od Rima, ko so temperature dosegle 35 stopinj Celzija. »Postajala sem vedno bolj omotična,« je Anita Elshoy povedala za Reuters. Visoke poletne temperature v južni Evropi bi lahko povzročile trajen premik v turističnih navadah. Vse več ljudi utegne za dopust izbrati hladnejše destinacije ali dopust iz poletja premakniti na pomlad ali jesen, svarijo turistični strokovnjaki, katerih mnenje je to sredo navajala agencija Reuters. Podatki združenja ETC, ki združuje evropske potovalne agencije, kažejo, da se je število ljudi, ki upajo, da bodo med junijem in novembrom letos potovali v sredozemsko regijo, od Španije do Grčije, zmanjšalo za deset odstotkov v primerjavi z lani, ko so bili ob sušah tam že akuten pojav požari. Medtem se je povečalo zanimanje za destinacije, kot so Češka, Danska, Irska in Bolgarija, poročajo turistične agencije.

Atensko Akropolo, »eno največjih dosežkov evropske civilizacije«, je prejšnji petek popoldne zaprla ekstremna vročina; za obiskovalce je sicer ogled (vstopnica stane 22 evrov) predviden med osmo zjutraj in osmo zvečer. »Do poldneva je bilo razdeljenih 30.000 plastenk vode – donacije Rdečega križa; moški, ženske in otroci, ki so se zgrudili ali omedleli, so prejeli prvo pomoč v šotorih,« je o tem vročem petku poročal Guardian.

Čez Evropo se julija po vročinskem valu Cerberusu (italijansko meteorološko društvo ga je poimenovalo po triglavem psu z ognjenimi očmi, ki v grški mitologiji varuje vrata podzemlja) zdaj s severa Afrike vali vročinski val Haron, poimenovan po grškem mitološkem brodarju, ki vozi umrle duše čez reko Aheron (Stiks). Globalno ekstremne temperature in vremenske pojave »poganja« El Niño, vremenski pojav, ko so temperature v Tihem oceanu višje kot običajno.

Zdaj s severa Afrike v Evropo prihaja vročinski val Haron, poimenovan po grškem mitološkem brodarju, ki vozi umrle duše čez reko Aheron.

»Odročno mestece na sušnem severozahodu Kitajske je v nedeljo prestalo temperature več kot 52 stopinj Celzija (126 stopinj Fahrenheita), s tem je bil postavljen nov rekord za državo, ki se je pred slabimi šestimi meseci spopadala s temperaturami minus 50 stopinj Celzija,« je ta ponedeljek poročala agencija Reuters, sklicujoč se na poročanje kitajskega državnega medija Xinjiang Daily. Rekordnih 52,2 stopinje Celzija so zabeležili v oddaljeni pokrajini Turpan v regiji Xinjiangu. Dolgotrajni izbruhi visokih temperatur na Kitajskem so ogrozili električna omrežja in pridelke, vse večja pa je zaskrbljenost, da bi se lahko ponovila lanska suša, najhujša v zadnjih 60 letih, je poročal Reuters in opozoril na drug ekstrem: 22. januarja letos so temperature v mestu Mohe v severovzhodni provinci Heilongjiang po podatkih lokalnega meteorološkega urada padle na minus 53 stopinj in presegle dotedanji zgodovinski rekord Kitajske pri minus 52,3 stopinje iz leta 1969.

V ponedeljek je kanadski center za gozdne požare (CIFFC) na spletni strani poročal o 905 aktivnih požarih v državi. Od teh jih je bilo 586 z oznako »out of control«, torej nenadzorovanih, ki so se na zemljevidu razprostirali po vsej državi. Požari so letos divjali in v Kanadi uničili več kot 100 tisoč kvadratnih kilometrov površin, kar je primerljivo s površino Islandije (103.000 km2). Zgolj minuli teden sta umrla dva gasilca, eden od njiju 19-letnik, ponovno je velika zdravstvena grožnja dim. Ta ogroža velika območja Kanade, tudi mesta Calgary, Montreal, Quebec in Toronto, širi pa se tudi na velik del ZDA. »Desetine milijonov Američanov so doletela opozorila o slabi kakovosti zraka,« je BBC poročal v torek. Sklicujoč se na zdravstveno osebje je poročal o preiskavi, sproženi v Britanski Kolumbiji, kjer preiskujejo povezanost dima iz zadnjih požarov z nenadno smrtjo devetletnega astmatika.

»Gladina reke Ren v Nemčiji se je po močnem deževju v južnih regijah močno dvignila, vendar je v severnih območjih še vedno preplitka, da bi tovorna plovila plula polno natovorjena,« je Reuters v ponedeljek povzemal sporočila trgovskih organizacij. Normalna plovba je ovirana zlasti na območju okoli Kölna in Duisburga. Ren je pomembna ladijska pot za vrsto blaga in surovin, kot so žito, minerali, premog in naftni proizvodi, tudi kurilno olje.

Na gozdnatem pobočju nad naseljem Bitsch z 840 prebivalci v švicarskem kantonu Valais blizu italijanske meje je v ponedeljek izbruhnil gozdni požar. Helikopterji so vso noč lebdeli nad glavami in spuščali vodo na ogenj, strm teren, suhe razmere in vztrajen veter pospešujejo širjenje požara, so poročale agencije. Švicarski zvezdni urad za okolje opozarja, da bi gozdni požari v Švici lahko postali pogostejši, zlasti poleti, zaradi naraščajočega vročega in suhega vremena, ki ga povzročajo podnebne spremembe.

Vročinski val je na območju Gaze, kjer se zadnje tedne soočajo s temperaturami nad 38 stopinj Celzija, še zaostril pomanjkanje električne energije in sprožil dodatne stiske prebivalstva. Po navedbah lokalnih uradnikov, ki jih je citiral Reuters, močno naseljeno območje prejema le dobro tretjino električne energije, ki bi jo potrebovalo. »Takšni vročini nismo bili priča že leta, elektriko pa dobivamo približno šest ur na dan, zato za hlajenje otrok uporabljam plastični pladenj,« je Reuters citiral Jasmin Fodžo, mater petih otrok iz taborišča Nahrelbared na jugu Gaze.

V torek pozno popoldne je večji del Slovenije zajelo neurje z močnim vetrom, dežjem in udari strel. V občinah Kostel, Kranjska Gora in Brežice so gasilci na varno evakuirali 253 ljudi, ki so taborili na prostem, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Po podatkih, zbranih v sredo zjutraj, so bila prizadeta območja regijskih centrov za obveščanje Brežice (14 dogodkov), Celje (145 dogodkov), Koper (1 dogodek), Kranj (55 dogodkov), Ljubljana (213 dogodkov), Maribor (22 dogodkov), Murska Sobota (10 dogodkov), Nova Gorica (61 dogodkov), Novo mesto (73 dogodkov), Postojna (14 dogodkov), Ptuj (9 dogodkov), Slovenj Gradec (61 dogodkov) in Trbovlje (13 dogodkov).