Zala Kramperšek

 |  Mladina 29  |  Politika

Pokosili bomo in travo bo požgalo

Zakaj so zaplate trave na ljubljanskem Gallusovem nabrežju (pa tudi drugje) pokošene in ožgane?

Ožgano nabrežje Ljubljanice

Ožgano nabrežje Ljubljanice
© Arhiv Mladine

Mestna občina Ljubljana je leta 2019 začela akcijo ozaveščanja o pomenu pozne košnje za čebele »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. Na nekaterih javnih mestnih zelenih površinah s poznejšo košnjo opozarjajo na pomen ohranjanja travniške rastlinske strukture, ki zagotavlja pašo opraševalcem.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Zala Kramperšek

 |  Mladina 29  |  Politika

Ožgano nabrežje Ljubljanice

Ožgano nabrežje Ljubljanice
© Arhiv Mladine

Mestna občina Ljubljana je leta 2019 začela akcijo ozaveščanja o pomenu pozne košnje za čebele »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. Na nekaterih javnih mestnih zelenih površinah s poznejšo košnjo opozarjajo na pomen ohranjanja travniške rastlinske strukture, ki zagotavlja pašo opraševalcem.

Vse lepo in prav, če pred dnevi na Gallusovem nabrežju ne bi postopoma začela izginjati zelena trava, ki so jo zaradi skoraj puščavskih temperatur nadomestile osmojene in rjave zaplate.

Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet mestne uprave MOL so razložili, da so takojšnjo košnjo na tem območju izpeljali zaradi »učinkovitejše logistike in nujnosti del v povezavi z odstranjevanjem invazivnih rastlin nižje po strugi Ljubljanice«. Sicer pa prej omenjeno poznejšo košnjo izvajajo le na izbranih lokacijah po Ljubljani, so še dodali. Mednje navadno spadajo zelene površine Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, površine na Grajskem griču, pri Cukrarni, ob mestnih vrtičkih Grba, Rakova jelša in Brod-Vižmarje.

No, travnate površine ob Ljubljanici, kot je Gallusovo nabrežje, kdove zakaj niso varovane za pašo čebel. Kljub temu bi lahko »invazivne rastline« odstranil tako, da bi v travi ohranili vsaj nekaj vlage in jo ob vročih dneh zavarovali pred ožigi sonca. Ljubljana ne bo vesela, če bo postala najlepša rjava prestolnica.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.