»Mesto dreves«

»V Ljubljani smo v zadnjih štirih letih izbirali drevo leta, letos pa smo se odločili, da izberemo drevored leta. Odločitev o predlogih tudi tokrat v celoti prepuščamo meščankam in meščanom,« se glasi razglas na spletni strani Mestne občine (MO) Ljubljana.

Celotno sporočilo beremo dokaj težko, če upoštevamo, da je večmesečno obsežno sečnjo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib maja ustavila Inšpekcija za naravo in vode, ker občina ni imela vseh dovoljenj. Do takrat je padlo 200 od 389 odkazanih dreves. Prav tako, če upoštevamo sečnjo dreves, ki so stala neposredno pred prenovljenim Centrom Rog. Nadomestili so jih z razmeroma mladimi lipami, novimi kot novi Rog. Župan Zoran Janković je na novinarski konferenci sredi februarja, ko naj bi bila še potekala strokovna analiza nujnosti poseka, razkril, da že imajo naloge za nakup nadomestnih »nadstandardno velikih velikolistnih lip«, in napovedal »senčko že letos spomladi«. Prave sence še ni.

Tudi zaradi takih »razkritij« sporočila občine o skrbi za drevesa le težko beremo. Občina zdaj načrtuje nov obsežen posek na pobočju Grajskega griča. In navsezadnje, takšna PR-sporočila beremo težko, če upoštevamo, kaj se je zgodilo s kostanjem pred Dramo, ki je padel prejšnji četrtek. To ni bila odgovornost občine, ampak ministrstva za kulturo, pristojnega za 58-milijonsko obnovo Drame – je pa župan javno povedal, da »absolutno podpira rušenje drevesa«. Odgovorna ministrica Asta Vrečko je na začetku julija nekako pričakovano razglasila, da bodo deblo kostanja »uporabili kot umetniško instalacijo, ki bo ostala v Drami«. S sečnjo (skupaj je padlo 13 dreves) se je mudilo, drugih možnosti menda ni bilo. Zdaj bodo približno pol leta okoli Drame kopali arheologi. Sredi leta 2024 je predviden začetek gradbenih del in na koncu, predvidoma konec leta 2026, bodo zasadili 17 dreves.

Edina skupna točka padlih dreves v mestu ostaja podjetje Tisa, ekskluzivni pogodbenik občine oziroma njenega podjetja Voka Snaga, ki je podrl tudi kostanj pred Dramo. Tisa, če strnemo, presoja potrebnost posekov, nato pa jih tudi izvede, po sporazumu z občino »se načeloma odstranitev lesa pokrije z vrednostjo le-tega«. Tisi, v lasti Marka, Matjaža in Milana Šercerja, se intenzivno županovo upravljanje dreves pozna neposredno na bilancah; skupni prihodki so se podjetju samo v zadnjih petih letih povečali s 6,3 milijona evrov leta 2018 na lanskih 10,7 milijona evrov. Vsako od teh let je Tisa izkazala tudi od 371 tisoč do 544 tisoč evrov čistega dobička, zgolj lani 475.660 evrov.

Pri vsem tem je težko spregledati, da Ljubljana že štiri leta zapored nosi naslov mesta dreves v okviru programa Tree cities of the World. »Priznanje sta nam podelila Fundacija Arbor Day in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki tako spodbujata mesta k skrbi za drevesa,« poudarjajo na občini, kot ključno utemeljitev pa navajajo: »Leta 2022 smo v primerjavi z letom prej namenili kar 60 odstotkov več sredstev za drevesa, kar pomeni skoraj 380.000 evrov več.« Ta znesek vključuje vse, stroške sajenja, zalivanja, obrezovanja. Med mesta dreves je bilo lani v Sloveniji v okviru programa Tree cities of the World uvrščeno še Kočevje.