Tudi naše banke zaradi boja z inflacijo kujejo dobičke

Italijanska vlada je minuli ponedeljek zvečer prižgala zeleno luč za 40-odstotni davek (zgolj) na letošnje rekordne dobičke bank, ki so jih te ustvarile z visokimi obrestnimi merami za posojila. »Ne govorimo o nekaj milijonih, ampak o milijardah,« je na novinarski konferenci v Rimu dejal podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini.

Z davkom bi država po ocenah lahko zbrala od dve do tri milijarde evrov. Letošnji rekordni dobički, recimo Intesa Sanpaolo je imela 80-odstotno medletno rast dobička, znašal je 4,2 milijarde evrov, so posledica zvišanja obrestnih mer, torej ukrepa, ki ga centralne banke, tudi ECB, uporabljajo v boju z inflacijo. Posojila so se zaradi te politike precej podražila in italijanskim bankam prinašajo občutno višje prihodke, kljub temu pa so te ostale neradodarne pri depozitih; zanje varčevalcem še naprej izplačujejo nizke obresti.

In pri nas? Ker je Banka Slovenije spremenila in zožila poročanje, so zadnji kumulativni podatki o prihodkih in dobičku bančnega sistema na voljo le za prve štiri mesece. Sredi junija objavljena publikacija Banke Slovenije tako za obdobje januar–april letos navaja, da so se neto obrestni prihodki (razlika med obrestnimi merami za posojila in depozite) »izrazito povečali, medletno se je  njihov obseg podvojil«. Skupina NLB je recimo le dva dni po uvedbi novega davka v Italiji objavila rezultate za prvo polletje letos; čisti obrestni prihodki so se ji povečali za »občutnih« 68 odstotkov glede na isto obdobje lani, z lanskih 226 milijonov evrov na letošnjih 380. Tako povečanje v skupini, ki jo vodi Blaž Brodnjak, razlagajo kot posledico »zdrave kombinacije višjih marž in rasti«.

No, podrobnejši podatki kažejo, da je bila v prvem polletju letos neto obrestna marža 3,30 odstotka, lani v istem času pa 2,20 odstotka, kar je 50-odstotno zvišanje. Čisti dobiček je po prvem polletju znašal 242 milijonov evrov, kar je sicer manj kot v prvem polletju lani, ko je znašal rekordnih 287 milijonov zaradi enkratnega učinka prevzema ruske Sberbank (po novem N Banke). A recimo čisti dobiček prvega polletja 2019 dosega le 60 odstotkov letošnjega.

Nesporno torej je, da so tudi slovenske banke vojne dobičkarice inflacije, saj višje obrestne mere izkoriščajo pri posojilih, pri depozitih pa ostajajo rekordno neradodarne. To kažejo tudi primerjalni podatki evrskega območja, zadnji so za letošnji april. Zanimiva in zgovorna je zlasti primerjava Italije in Slovenije, navedimo le nekaj primerov. Depoziti, vezani v bankah za več kot leto, so bili v povprečju evrskega območja obrestovani 2,29-odstotno, v Sloveniji le 1,87-odstotno, v Italiji pa v povprečju »kar« 2,97-odstotno. Depoziti »čez noč« so bili v evrskem območju obrestovani 0,18-odstotno, v Sloveniji le 0,09-odstotno, v Italiji pa 0,22-odstotno. In posojila? Obrestna mera za nova stanovanjska posojila je bila v povprečju evrskega območja 3,48 odstotka na leto, v Sloveniji 4,01 odstotka in v Italiji 4,17 odstotka. Pri potrošniških posojilih do pet let je bila obrestna mera v povprečju evrskega območja 6,87 odstotka, v Sloveniji 6,68 odstotka in v Italiji 8,08 odstotka.

Nemara bi bilo dobro, če bi minister za finance Klemen Boštjančič kdaj pa kdaj kliknil na bančno statistiko evrskega območja in pogledal, kje se pri nas skriva denar, ki bi ga lahko porabili tudi za odpravo posledic nedavnih poplav.