Nemčija bo legalizirala konopljo

Nemčija bo najverjetneje prva velika evropska država, ki bo dejansko legalizirala konopljo za osebno rekreativno uporabo. Zakon, ki bo jeseni v nemškem parlamentu skoraj zagotovo sprejet, vlada ga je namreč že poslala v sprejem, je deležen kritik z več strani. Nekateri svarijo pred krizo javnega zdravja, drugi kritizirajo preveč previden polovičarski pristop nemške vlade, poln regulacij in birokracije. Resnično zadovoljen ni nihče, kljub temu pa je to prelomen zakon za evropsko politiko do drog.

Konoplja izvira iz vzhodne Azije, nato pa se je razširila v Indijo in na Bližnji vzhod. O njej je pisal tudi starogrški zgodovinar Herodot, ki je njeno uporabo v obredne namene videl pri Skitih na ozemlju današnje Romunije. Prvič je bila uporaba konoplje zakonsko omejena v 14. stoletju v nekaterih arabskih državah, v Evropi pa se je kriminalizacija konoplje začela v 20. stoletju. Leta 1961 pa so Združeni narodi sprejeli Konvencijo o narkotikih, ki je uporabo konoplje za rekreativno uporabo prepovedala še na mednarodni ravni. Konopljo so v zadnjih letih že legalizirali v Kanadi, Mehiki, Urugvaju, Južni Afriki, na Tajskem in v nekaterih ameriških zveznih državah, v Evropi pa je uporaba konoplje legalna le na Malti in v Luksemburgu.

Nemška vlada je predlog zakona sprejela pred dobrim tednom, septembra pa bo zakon potoval v nemški parlament, kjer ni pričakovati večjih zapletov pri njegovem sprejetju. Levosredinska koalicija je legalizacijo konoplje obljubila v koalicijski pogodbi, zanjo sta se zavzemali predvsem obe koalicijski partnerki Socialnih demokratov (SPD), Zeleni in Svobodni demokrati (FDP). Obraz novega zakona je postal minister za zdravje iz vrst SPD, Karl Leuterbach, sicer pa so pri pripravi 163-stranskega dokumenta sodelovala poleg zdravstvenega še ministrstva za pravosodje, kmetijstvo, gospodarstvo ter zunanje in notranje ministrstvo. Opozicijski poslanci Krščanskih demokratov (CDU) in skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) zakonu sicer ostro nasprotujejo. Predsednik bavarske regijske vlade Markus Söder iz vrst CSU (bavarske podružnice CDU) je na družbenem omrežju X (do nedavnega Twitter) označil legalizacijo za zmotno pot in dodal: »Roke stran od drog!«

Sam zakon predvideva legalizacijo v dveh korakih. V prvem koraku, ki naj bi bil uveden v začetku leta 2024, bi odrasli lahko imeli pri sebi do 25 gramov konoplje, namenjene za osebno rekreativno uporabo. Ljudje bodo konopljo lahko gojili tudi doma, a največ tri rastline. Na trgu že obstajajo naprave za gojenje konoplje na domu, »growboxi«, veliki so približno kot hladilnik, v njih pa lahko oseba doma diskretno goji konopljo. Nekateri growboxi s pomočjo umetne inteligence sami avtomatsko skrbijo za rastline, jih zalivajo, uravnavajo temperaturo. V tovrstnih napravah bi lahko na treh rastlinah v treh mesecih pridelali okoli 150 gramov konoplje, primerne za kajenje. Za povprečen growbox bodo Nemci odšteli od tisoč do dva tisoč evrov.

Tisti Nemci, ki konoplje ne bodo želeli saditi doma, se bodo morali včlaniti v lokalni neprofitni »Cannabis Social Club«, kjer je bodo lahko kupili do 50 gramov na mesec.

Tisti, ki konoplje ne bodo želeli saditi doma, pa se bodo morali včlaniti v lokalni neprofitni »Cannabis Social Club«, kjer bodo lahko kupili največ 25 gramov konoplje na dan in največ 50 gramov na mesec. Vsak klub bo imel lahko največ 500 članov, njihovi upravljalci pa bodo morali zadostiti številnim pravilom. Klubi bodo morali biti vsaj 200 metrov oddaljeni od vseh šol, vrtcev in ostalih lokacij, kjer se zadržujejo otroci. Člani klubov konoplje tudi ne bodo smeli uživati v radiju dvestotih metrov od kluba ali v klubu samem. Svoje gredice konoplje pa bodo morali klubi skriti tako, da z ulice ne bodo vidne.

V drugem koraku bodo nekatera območja ali mesta postala za pet let »modelske regije«, kjer se bo preizkusila tudi komercialna prodaja konoplje, seveda s primernimi dovoljenji in upoštevanimi regulacijami. Interes za projekt je predvsem v večjih mestnih središčih, kot so Berlin, Hamburg in Frankfurt na Majni. Glede druge faze projekta se pojavljajo skrbi, da ta ni skladen z evropsko zakonodajo. Bruselj za zdaj še ni izrekel mnenja.

Ob legalizaciji bo ministrstvo za zdravje sprožilo tudi obveščevalno kampanjo, ki zadeva predvsem mlade. Kampanja z naslovom »Legalno, ampak« opozarja, da je kljub legalizaciji uživanje konoplje, sploh za mlade odrasle, lahko nevarno.

Zaradi te izjemno zapletene in previdne legalizacije bodo tudi finančni učinki na nemški proračun in gospodarstvo minimalni. Nekaj novih davkov bo država pobrala od klubov, okoli dva milijona na leto, a bo za prej omenjene obveščevalne kampanje najverjetneje zapravila veliko več. Medtem pa je Justus Haucap, profesor ekonomije na Univerzi v Düsseldorfu, izračunal, da bi popolna legalizacija (dovoljena komercialna prodaja po vsej državi) v proračun lahko prinesla 4,7 milijarde evrov na leto in ustvarila 27 tisoč novih delovnih mest. Danes je po ocenah črni trg s konopljo v Nemčiji vreden okoli 14 milijard evrov na leto.

Do zakona so kritični nasprotniki legalizacije konoplje in tudi tisti, ki menijo, da zakon ne gre dovolj daleč. Nasprotniki legalizacije opozarjajo predvsem na to, da konzumiranje konoplje škoduje zdravju in da bo legalizacija spodbudila več ljudi, da jo bodo uporabljali. V zdravstveni stroki velja konsenz, da lahko konoplja škoduje zdravju, sploh če je uporaba pogosta in če se začne v najstniških letih. Človeški možgani se razvijajo do sredine dvajsetih let in do takrat lahko uporaba konoplje povzroči poslabšanje spomina in slabši razvoj možganov. Pri osebah, ki so genetsko nagnjene k psihozi in shizofreniji, lahko sproži te bolezni, tudi če prej za njimi niso trpele. Pogosto pa se konoplja kadi tudi s tobakom, ki povzroča pljučnega raka, kardiovaskularne in še številne druge bolezni.

Pa legalizacija res privede do večje uporabe in ali ta bolj škoduje uporabnikom? Ameriška študija Univerze Boulder v Koloradu in Centra za raziskovanje dvojčkov in družin v Minnesoti je primerjala uporabo konoplje v dveh zveznih državah pred legalizacijo konoplje v Koloradu in po njej (v Minnesoti je konoplja ostala prepovedana). Raziskovalci so ugotovili, da se je uporaba po legalizaciji povečala za 20 odstotkov. Še ena raziskava univerze Boulder pa je pokazala, da legalizacija kljub povečanju uporabe ni prinesla povečanja »kognitivnih, psiholoških, družbenih, odnosnih ali finančnih problemov«. Ugotovili so tudi, da večja uporaba konoplje ne privede do večje uporabe drugih drog, kar je pogost argument nasprotnikov legalizacije. Res je, da je večina ljudi, ki je zasvojena s trdimi drogami, pred tem že konzumirala konopljo, a korelacija v tem primeru ne pomeni vzročnosti. Poleg tega na nemškem ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je ravno legalizacija tista, s katero ima lahko država nadzor nad tem, kakšna konoplja se prodaja, saj ima na črnem trgu pogosto dodane snovi in škropiva, ki povečajo potentnost ali težo in ki so zdravju še veliko nevarnejša kot sama konoplja.

Debata o legalizaciji se v Nemčiji večinoma vrti prav okoli problematike javnega zdravja, Christine Wegge, poslanka SPD, ki je v parlamentu pristojna za področje konoplje, pa gleda na to drugače. Za nemški tednik Spiegel je povedala, da je legalizacija »stvar pravičnosti«. »Vsaka oseba ima pravico, da škoduje sama sebi. Kazensko pravo ne bi smelo imeti preventivne vloge,« je še dodala. Prejela je namreč veliko pisem ljudi, ki so izgubili službo in vozniško dovoljenje le zaradi sledi THC-ja v krvi, kar se pri drugih nevarnih substancah, kot sta alkohol in nikotin, ne zgodi.

Nezadovoljni pa so tudi aktivisti za legalizacijo konoplje ter podjetniki in vodje klubov, ki bodo v prihodnje v Nemčiji gojili konopljo. Moti jih predvsem, da vlada za zdaj sploh še ne predvideva popolne legalizacije, skrbijo pa jih tudi omejitve, ki bodo po njihovem mnenju otežile delovni proces in povišale stroške obratovanja.

Konopljo so v zadnjih letih že legalizirali v Kanadi, Mehiki, Urugvaju, Južni Afriki, na Tajskem in v nekaterih ameriških zveznih državah, v Evropi pa je legalna le na Malti in v Luksemburgu.

Karl Leuterbach je na tiskovni konferenci na kritike o ogrožanju mladih izrazil zadovoljstvo, da »ta tema zdaj ni več tabu. Dejstvo, da je zdaj v javnosti veliko diskurza o potencialnih nevarnostih, je že del našega cilja. Diskusija, ki se dogaja okoli zakona, ki je kontroverzen, se mi zdi prej koristna kot problematična.« Tudi dejstvo, da kritike prihajajo z obeh strani, se mu zdi pozitivno, saj naj bi to pomenilo, da je zakon uravnotežen.

Seveda je možno tudi nasprotno, torej da zakon v resnici ne ustreza nikomur. Anketa, ki jo je za revijo Spiegel izvedlo podjetje Civey, je pokazala, da zakon podpira 40 odstotkov Nemcev, ne podpira ga 45 odstotkov, neodločenih pa je 15. Najpogosteje zakon podpirajo liberalni volivci Zelenih in Levice (die Linke), najbolj pa mu nasprotujejo volivci Krščanskih demokratov in skrajno desne Alternative za Nemčijo.

Številni se sprašujejo, ali bo ta novost v najpomembnejši članici EU spodbudila še kakšno državo k podobnemu ravnanju. V Sloveniji za zdaj politične volje ni čutiti, čeprav je vladajoča koalicija v svoji pogodbi zapisala, da bo omogočila dostopnost konoplje za medicinske namene, ki je sicer že uzakonjena, a v praksi nedostopna. Z morebitno legalizacijo konoplje, ali vsaj z razmislekom o njej, pa se aktivno v slovenski politiki ne ukvarja nihče.