Orbánovo mreženje

Svetovno prvenstvo v atletiki v Budimpešti, ki se bo končalo 27. avgusta, je predsednik madžarske vlade Viktor Orbán izkoristil za sestanke z visokimi predstavniki številnih držav, ta srečanja pa jasno kažejo, da se Madžarska vedno bolj oddaljuje od Evrope.

Države velike športne prireditve pogosto izkoristijo za svojo promocijo in tokrat ni bilo nič drugače. Novi atletski center, zgrajen ob Donavi, je madžarsko stal okoli 700 milijonov evrov. Javnost je projekt kritizirala, po mnenju nekaterih Madžarska, ki ima 17,6-odstotno inflacijo, morda ni bila najprimernejša gostiteljica za tako pomembno tekmovanje. Nekateri športniki in navijači so bili zaskrbljeni zaradi odnosa te države do tujcev in pripadnikov skupnosti LGBT. A prireditev je kljub vsem pomislekom bila, verjetno tudi zato, ker je Orbán z njo dobil odlično priložnost za mednarodno mreženje.

V Budimpešto je prišel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki skupaj z Orbánom še vedno onemogoča vstop Švedske v zvezo NATO. Govorila sta o »energiji, trgovini in varnosti. Madžarska in Turčija sta strateški partnerici.« Ob robu srečanja je madžarsko energetsko podjetje MVM od turškega podjetja BOTAS kupilo 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Madžarska v težnji po energetski neodvisnosti vedno bolj stavi na Turčijo. Poleg Erdogana je bil v Budimpešti tudi katarski emir Tamim bin Hamad, Orbán se je z njim prav tako pogovarjal o dobavi energentov.

Sestal se je še z voditelji srednjeazijskih držav Turkmenistana, Kirgizistana in Uzbekistana ter s predsednikom Azerbajdžana. Obiskal ga je voditelj Tatarstana, ene izmed ruskih zveznih držav. Zoltan Kovacs, madžarski državni sekretar za mednarodno komunikacijo, je dejal, da »madžarska podjetja v Rusiji iščejo načine, da bi razširila svoje dejavnosti«.

Z evropske celine sta od sedanjih političnih voditeljev prišla le predsednik Srbije Aleksandar Vučić in voditelj Republike Srbske Milorad Dodik. Oba veljata za proruska politika, Dodik pa je sporen tudi zaradi zaostrovanja nesoglasij v Bosni in Hercegovini (BiH), zagovarjal je odcepitev Republike Srbske od BiH in priključitev k Srbiji. Lani so Združene države Amerike zanj uvedle sankcije zaradi koruptivnih dejavnosti, ki bi lahko destabilizirale regijo. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je prejšnji teden sankcije obsodil in jih označil za zahodni poskus spreobračanja demokratične volje bosanskih Srbov.

Orbána pa sta obiskala tudi dva bivša premiera, avstrijski Sebastian Kurz, ki je v domovini obtožen krivega pričanja v aferi Ibiza, zaradi katere je morala leta 2019 oditi njegova prva vlada Ljudske stranke in skrajno desnih svobodnjakov. Drugi pa je bivši slovenski premier Janez Janša. Po Kovacsevih besedah sta se stara prijatelja pogovarjala o poplavah v Sloveniji, vojni v Ukrajini in pripravah evropskih konservativnih in krščanskih strank na evropske volitve leta 2024, skupaj pa sta si ogledala tudi nekaj športnih prireditev na prvenstvu.

Zanimivo je torej, da v Budimpešto ni prišel niti eden izmed sedanjih voditeljev držav članic EU, zveze, katere članica je Madžarska. Svetovno prvenstvo v atletiki je torej lepo pokazalo, kako daleč je Madžarska od evropske skupnosti in kako se vedno bolj obrača na Vzhod, proti ruski, pa tudi kitajski vplivni sferi.