Banke predlagajo ugodnejša posojila in enkraten prispevek celotnega gospodarstva

Nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov

Banke za pomoč po ujmi predlagajo ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev. Nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov in so naklonjene enkratnemu prispevku celotnega gospodarstva. So pa vladi poslale predlog dodatnega solidarnostnega prispevka v sklad za obnovo.

Med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, je morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. Drugi ukrep bi bil ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni obrestni meri, npr. triodstotni za 10 let, in s poroštvom države, je za časnik Delo povedala direktorica Združenja bank Slovenije Zadravec Caprirolo, popoldne pa so ta dva predloga navedli tudi v sporočilu združenja.

Banke nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajalo diferenciacijo med sektorji, je pojasnila Zadravec Caprirolo.

Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. "Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval," je dejala.

Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben namenski sklad za obnovo, ki ga bo zunaj proračuna po napovedih ustanovila država. Kot je dejala Zadravec Caprirolo, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki kreditov, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada, tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.

"Z odzivom bank smo zadovoljni, nismo pa še tam, kamor vlada misli, da lahko pridemo, tako da se bodo v naslednjih dneh intenzivni pogovori z bankami nadaljevali," pravi finančni minister Klemen Boštjančič.

V sporočilu za javnost so medtem v združenja bank omenili, da so "banke in hranilnice posredovale vladi danes v proučitev še dodaten predlog možnega dodatnega solidarnostnega prispevka v namenski državni sklad za obnovo škode po posledicah poplav in zemeljskih plazov".

Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje nad sedem let, kar je sicer omejitev. "Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago in če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev," je menila vodja združenja bank.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da so na ministrstvu že pripravili odgovor na predloge bank. Nekatere vidike so že naslovili v interventnem zakonu, so pa predvideni dodatni pogovori.

Stališče bank je po njegovih besedah dobro izhodišče za nadaljevanje pogovorov tudi glede morebitne uvedbe prispevka bank in hranilnic, vezanega na bilančno vsoto, ki bi bil namenjen sanaciji. Pozneje so s finančnega ministrstva sporočili še, da je treba tovrstni prispevek "precej bolj natančno doreči, tako glede zneska trajanja kot tudi glede same obveznosti plačevanja tovrstnega prispevka".

"Z odzivom bank smo zadovoljni, nismo pa še tam, kamor vlada misli, da lahko pridemo, tako da se bodo v naslednjih dneh intenzivni pogovori z bankami nadaljevali," je povedal Boštjančič in ocenil, da bi lahko do končne verzije ukrepov prišli v tednu ali dveh.

Minister je ob tem opozoril, da je treba zelo paziti tudi na finančno stabilnost celotnega bančnega sektorja, prav tako bi tak prispevek različno vplival na različne banke. Zato je Boštjančič navedel, da ne namerava dajati nikakršnih populističnih izjav. Zaradi vidika zagotavljanja stabilnosti sektorja in siceršnjih regulatornih omejitev je v pogovore vključena tudi Banka Slovenije.