Umazani posli

V potoku na Ljubljanskem barju je skupina geografov odkrila večje onesnaženje vode, obstaja sum, da ga je povzročilo nezakonito odlaganje komunalnega blata. Preiskava policije in strokovnih služb poteka, ni jim še uspelo ugotoviti, ali je onesnaženje posledica človekove dejavnosti ali naravni pojav. V vsakem primeru pa je dejstvo, da Slovenija ni samozadostna pri procesiranju odpadnega blata in na tem področju potrebuje strateške rešitve, da bi se izognila nezakonitemu odlaganju.

Komunalno blato je stranski produkt procesa čiščenja vode, ki ga opravljajo čistilne naprave, sestavljajo ga predvsem človeške fekalije. Po podatkih Agencije za okolje (ARSO) je v letu 2021 nastalo 188.518 ton komunalnega blata. V Sloveniji čistilne naprave upravljajo komunalna podjetja, ki so v javni lasti, večinoma občinski, predvsem manjše občine si velikokrat delijo eno komunalno podjetje. Prevoz oziroma predelavo komunalnega blata pa praviloma izvajajo zasebna podjetja, s katerimi javna komunalna podjetja sklenejo pogodbo.

Odpadno blato lahko porabimo oziroma se ga znebimo na več načinov. Delež blata se uporabi v kmetijstvu kot gnojilo, v tem primeru mora blato zadostovati pogojem, ki jih določata Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata ter Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Uredbi skrbita predvsem za to, da komunalno blato ni nevarno za zdravje. Nekaj ga uporabijo v bioplinarnah, kjer gre blato skozi proces anaerobnega vrenja in ustvari plinsko gorivo metan. Uporabljajo pa ga tudi v kompostarnah, kjer je blato obdelano aerobno, pri čemer nastane kompost. Največ našega komunalnega blata pa potuje v sežigalnice. Manjši del v slovensko, ki je v Celju, večji del pa v tujino.

Skupina geografov meni, da je na Ljubljanskem barju odkrila komunalno blato, ki so se ga znebili še drugače: nezakonito so ga odvrgli v naravo. 21. avgusta so člani oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ob rutinskem terenskem delu na Barju namreč odkrili onesnažen potok, imenovan Bevški jarek, ki teče med krajema Bevke in Notranje Gorice ter se izliva v Ljubljanico. »Domnevamo, da je onesnaženje posledica izpusta komunalnega blata čistilnih naprav v pritok Ljubljanice, kar smo že opazili v preteklosti tudi na drugih območjih Slovenije. Podrobnejše analize v referenčnih laboratorijih, ki bodo sledile v okviru uradne preiskave, bodo lahko potrdile to domnevo,« je za STA povedal Uroš Stepišnik, profesor fizične geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dodal je še domnevo, da se je nekdo želel poceni znebiti komunalnega blata ter računal, da ga bo napovedano deževje odneslo brez sledi.

Komunalno blato je stranski produkt procesa čiščenja vode, ki ga opravljajo čistilne naprave, sestavljajo ga predvsem človeške fekalije.

Ta domnevni primer izpustitve komunalnega blata v naravo ne bi bil prvi. Pred dvema letoma je podjetje Lasaz iz Dola pri Ljubljani na zemljišče v Vodulah pri Dramljah v občini Šentjur nezakonito odložilo večje količine komunalnega blata, okoli 400 kubičnih metrov. Voznik je omenjeno blato pripeljal iz čistilnih naprav na Ptuju in v Rogaški Slatini, to pa so mu naročili nadrejeni. Isto podjetje je tudi v kraju Pivola v občini Hoče - Slivnica odvrglo 200 ton komunalnega blata.

Problematika nezakonitega odlaganja komunalnega blata izvira iz leta 2019, ko se je Madžarska odločila, da ne bo več dovolila uvoza komunalnega blata za sežig. Do takrat smo na Madžarsko na leto vozili okoli 70.000 ton komunalnega blata. Po tem se je moral slovenski sistem prilagoditi in blato peljati na druge lokacije, ki pa so bolj oddaljene, kar se je poznalo tudi pri dvigu cen komunalnih storitev in razlikah v cenah med občinami.

Celoten sistem je namreč izjemno krhek in odvisen od pripravljenosti drugih držav, da komunalno blato sprejmejo, celo, da se skozi njih blato le prevaža. »Za pošiljanje odpadnega blata komunalnih čistilnih naprav na postopke obdelave v druge države je treba pridobiti soglasja vseh zadevnih držav (ciljne države, države odpreme in tranzitnih držav). Pošiljatelji/prijavitelji običajno zaprosijo za soglasje za pošiljanje istovrstnih odpadkov prek meje v isti objekt predelave v obdobju enega leta. V nekaterih primerih, ko gre za objekt predelave v tujini, ki je vnaprej pooblaščen, je lahko veljavnost takšnega soglasja tudi do treh let,« pojasnjujejo na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in energijo. V zadnjem času se je stanje vendarle vsaj malo stabiliziralo, v letu 2021 (to so najnovejši podatki, ki so na voljo) je na podlagi soglasij med državami Slovenija izvozila 40.238,3 tone komunalnega blata, smiselno pa je sklepati, da je ta številka do zdaj še narasla, saj komunalne službe o večjih problemih z odvozom blata v zadnjem času ne poročajo. Kljub temu pa Slovenija še vedno ni našla dolgoročne strateške rešitve. Ena izmed rešitev, ki se ponuja sama, je seveda sežiganje komunalnega blata v sami Sloveniji. Prejšnji okoljski minister Andrej Vizjak je sprejel Uredbo o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki omogoča koncesije štirim sežigalnicam v Sloveniji za sežig odpadkov, med njimi tudi komunalnega blata. Poleg celjske, ki že stoji, so interes za gradnjo in koncesijo pokazali še v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. Do ljubljanske morebitne sežigalnice, ki bi najverjetneje stala na Zaloški cesti v Mostah, pa je kritična civilna družba. Zdravniška zbornica je opozorila na onesnaženost zraka in tveganja za zdravje, saj je Ljubljana v kotlini, kjer se zrak zadržuje.

Niso pa vsi mnenja, da je onesnaženje, ki je bilo nedavno odkrito na Barju, posledica odlaganja komunalnega blata. Predsednik Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lavrenčič je za STA izrazil mnenje, da je pričujoče onesnaževanje v resnici naraven pojav. Meni, da sta onesnaženje in neprijeten vonj posledici gnitja rastlin in mrtvih živali, ki so bile ujete pod vodo zaradi poplav. Poudaril je še, da to na Barju ni tako redek dogodek, je pa tokrat veliko močnejši kot prej. »Morebitno odloženo blato bi se ob poplavah najprej razlilo po površinah in razredčilo. Da bi po toliko časa povzročilo omenjeni pojav v omenjenih koncentracijah, bi morala biti količina materiala izredno velika (izračunljiva) ali pa bi je moralo biti nekaj odlito neposredno v jarek,« je še komentiral za tiskovno agencijo.

Skupina geografov, ki je onesnaženje odkrila, je na oddelku za geografijo naredila tudi nekaj testov, ki so pokazali onesnaženje vode z organskim materialom, zato je o stanju obvestila inšpekciji, Krajinski park Ljubljansko barje in policijo. Inšpektorja z inšpektorata za okolje in energijo ter inšpektorata za naravne vire in prostor sta v sredo, 23. avgusta, z nadzornikom krajinskega parka začela preiskovati lokacijo, a na žalost jima ni uspelo določiti vzroka za nastalo onesnaženje, »niti ni bilo indicev, ki bi kazali na to, da je bilo onesnaženje povzročeno. Inšpekcijski postopek se nadaljuje. Pričakujemo ugotovitve iz predkazenskega postopka in strokovnih služb, ki so vzorčile vodo, saj še vedno ni jasen izvor onesnaženosti.« Prav tako še vedno poteka policijska preiskava.

Za zdaj krivca za onesnaženje Ljubljanskega barja še niso našli. A dejstvo je, da so zasebne družbe, ki odkupujejo komunalno blato od občin, že odlagale komunalno blato v naravo.

Razmer se je na novinarski konferenci v torek, 22. avgusta, dotaknil tudi župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković. »Dobili smo dve informaciji, ki so za zdaj neuradne, prva možnost je, da je to normalno, da pridejo poplave in vse zgnije, po drugi pa, da se je nekaj spustilo notri,« je povzel Janković in dodal, da »imamo na Ljubljanici štiri merilna mesta, in sicer vodovodni most pri izlivu Ježice, na koncu Črne vasi, Livada in pa Špica. Vsak dan merimo, kaj se dogaja, za zdaj rezultati kažejo, da je stanje dobro. Izmerjena so posamezna preseganja mikrobioloških parametrov in vsak dan delamo nove vzorce, in če bomo kaj zaznali, jih bomo predali ustreznim službam.« Namignil je še, da se je onesnaženje pojavilo »gorvodno« v porečju Ljubljanice, torej v občini Vrhnika. Novinarki, ki je postavila vprašanje o onesnaženju, je svetoval, naj vpraša njih.

Na Jankovićeve izjave se je ostro odzval Gregor Klemenčič, vršilec dolžnosti direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika, ki upravlja čistilne naprave na Vrhniki in v Borovnici. »Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., v celoti demantira izjave župana Ljubljane Zorana Jankovića, da naj bi bil vzrok onesnaženja na Ljubljanskem barju komunalno blato z Vrhnike,« je povedal za Siol. Za nas pa je dodal, da »za razliko od nekaterih zagotovo ne bom kazal na krivca in razloge pred uradnimi rezultati analiz vzorcev. Komunalnemu podjetju Vrhnika je bilo zaradi takih izjav povzročene že veliko škode in omajanega ugleda.« Še enkrat pa je zagotovil, da vzrok ni v komunalnem blatu z območja njihovega upravljanja.

V preteklosti so kršitve sicer večkrat povzročala zasebna podjetja, ki blato transportirajo, kot pa javna komunalna podjetja. Od vrhniške komunale odpadno blato prevzema podjetje Koto. Iz čistilne naprave na Vrhniki blato prevzema enkrat na teden, iz tiste v Borovnici pa dvakrat do trikrat na mesec. Koto je iz obeh čistilnih naprav prevzel pošiljke blata v dnevih pred poplavami, 1. in 3. avgusta, v času, za katerega geografi predvidevajo, da se je morebitno razlitje zgodilo. V Kotu so poudarili, da je »skrb za okolje eno najpomembnejših vodil družbe. S Komunalnim podjetjem Vrhnika, d. o. o., imamo sklenjeno pogodbo o sodelovanju, ki vključuje odvoz komunalnega blata in se z javnim razpisom obnavlja. Vse pogodbene obveznosti redno izpolnjujemo po vnaprej dogovorjenem urniku.« Blato vozijo v tujino na sežig, skladno s soglasjem inšpektorata za okolje in energijo. Za sledljivost voznikov zagotavljajo vso potrebno dokumentacijo, »poleg tega imajo vsa naša vozila vgrajene sledilne naprave, tako da vedno vemo, kje so«.