Konec je!

V Španiji še vedno dviguje prah neprimerno vedenje Luisa Rubialesa, predsednika španske nogometne zveze, ki je med proslavljanjem osvojitve naslova svetovnih prvakinj nogometno zvezdnico Jenni Hermoso zagrabil za glavo in poljubil na usta. Pravzaprav je dogodek, ki je malodane zasenčil zgodovinsko zmago španske reprezentance nad Angležinjami, presegel meje Španije in nogometa in pod svetovne žaromete postavil problematiko seksizma, šovinizma in mizoginije, s katerimi se vsakodnevno srečujejo ženske v športu. Mediji so incident označili za #MeToo španskega nogometa, a tokrat je v ospredju slogan #SeAcabó (’konec je’), ki se naglo širi po španskih družabnih omrežjih, v podporo Jenni Hermoso in njenim soigralkam pa so ga na dresih nosili tudi člani nogometnega moštva Sevilla.

Rubialesa, ki se že ves čas vztrajno brani, v podporo sinu pa gladovno stavka tudi njegova mati, je začasno suspendirala Mednarodna nogometna zveza (Fifa), zdaj ga je obsodila še domača zveza, ki ga je sprva branila. Vsesplošne obsodbe in pritiski na Rubialesa se stopnjujejo, za njegovo razrešitev si prizadeva tudi španska vlada, v Madridu potekajo protesti v podporo Jenni Hermoso.

A zdi se, da je bil neželeni poljub le vrh ledene gore dolgoletne kulture seksizma, mačizma in neprimernega obnašanja vodilnih funkcionarjev v ženskem nogometu v Španiji. Leta 2015 je bil nogometni trener Ignacio Quereda, ki je kar 27 let vodil špansko žensko nogometno reprezentanco, prisiljen odstopiti s položaja, potem ko je celotno moštvo javno pozvalo k njegovemu odstopu. Nekaj let kasneje, leta 2021, je luč sveta ugledal dokumentarec, v katerem so nekdanje nogometašice pričale o domnevnem poniževanju, seksizmu, homofobiji, ustrahovanju in obsesivnem nadzorovanju, ki so ga bile dolga leta deležne od Querede, na posnetkih pa je videti, kako jih trener kaznuje s surovim vlečenjem za ušesa in lica. Queredovo vedenje je desetletja omogočal takratni predsednik španske nogometne zveze Ángel María Villar, ki se menda ni menil za številne pritožbe nogometašic, nazadnje pa je le popustil pritisku javnosti.

Tudi sedanji trener španske nogometne reprezentance Jorge Vilda, ki je leta 2015 nasledil Ignacia Queredo, je bil že deležen obtožb zaradi načina vodenja reprezentance in trenerskih metod. Kar 15 nogometašic je zato lani bojkotiralo igranje za špansko reprezentanco, potem ko so se neuspešno pritožile, ironično, predsedniku španske nogometne zveze Luisu Rubialesu.

Organizacija Women in Football (Ženske v nogometu) je letos objavila izsledke raziskave, v kateri so sodelovale ženske, ki delajo ali opravljajo prostovoljno delo v nogometni panogi. Kar 82 odstotkov sodelujočih je odgovorilo, da je na delovnem mestu doživelo diskriminacijo na podlagi spola, od tega se je le 23 odstotkom žensk zdelo, da to lahko prijavijo delodajalcu, 47 odstotkov vprašanih je na delovnem mestu doživljalo seksizem, prijavilo ga je le 31 odstotkov.

Morda pa sta pogum španskih nogometašic in razburjenje svetovne javnosti ob poljubu brez privolitve obet prihajajočih sprememb, pa čeprav še tako drobnih in počasnih, po katerih bo tudi v ženskem športu vzpostavljena ničelna toleranca do nasilja.