Uredništvo

 |  Politika

Kosovo / »To nasilje Beograda se mora končati«

Kosovski premier Albin Kurti je poudaril, da tisti Srbi, ki so vključeni, živijo bolje od tistih, ki niso. "Beograd pa seveda dela vse, da bi preprečil integracijo Srbov na severu," je dodal.

Intervju s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem na TV Slovenija

Intervju s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem na TV Slovenija
© RTV SLO

Razmere na severu Kosova, kjer po večini živijo Srbi, ostajajo napete. V štirih tamkajšnjih občinah so maja zaradi srbskega bojkota lokalnih volitev, ker tudi desetletje po prvem bruseljskem dogovoru Beograda in Prištine še vedno ni Zveze srbskih občin, dobili albanske župane. "Albanski župani niso bili vsiljeni, ti župani so tukaj, ker je Srbska lista volitve bojkotirala. Najprej so zapustili institucije, potem pa so zavrnili udeležbo na volitvah za župane," je v intervjuju za TV Slovenija med drugim povedal kosovski premier Albin Kurti.

"Upam, da si bodo premislili. Z mednarodno skupnostjo trdo delamo, da bi to omogočili. Zelo si prizadevam in pripravljam prav vse, da bodo volitve že to jesen," je ob robu Blejskega strateškega foruma, katerega gost je bil prejšnji teden, še poudaril Kurti.

O tem, da mednarodna skupnost in Evropska unija pričakujeta, da bodo normalizirali odnose s Srbijo, je Kurti dejal: "72. člen zakona o lokalnih oblasteh na Kosovu določa, da lahko prebivalci občin odpokličejo župana s peticijo – da najprej zberejo 20 odstotkov podpisov volilnega telesa. Gre torej za listo ljudi, ki želijo drugega župana, torej odpoklic. Nato se mora od teh za predčasne volitve izreči 50 odstotkov plus en človek. Tega si torej želim. Ker štirje albanski župani na severu imajo popolno legitimnost, prejšnji pa nobene. Zato potrebujemo nove predčasne volitve. Ti župani niso bili vsiljeni, ti župani so tukaj, ker je Srbska lista (ki jo podpira Beograd, op. a.) volitve bojkotirala. Najprej so zapustili institucije, potem pa so zavrnili udeležbo na volitvah za župane. Upam, da so si premislili. Z mednarodno skupnostjo trdo delamo, da bi to omogočili.

"Mislim, da zaradi neudeležbe kosovski Srbi trpijo. Kosovski Srbi, ki živijo južno od rekel Ibar, so dobro splošno integrirani in imajo od tega koristi, Srbi na severu Kosova pa ne živijo tako dobro, saj niso integrirani. Torej, tisti Srbi, ki so vključeni, živijo bolje. Beograd pa seveda dela vse, da bi preprečil integracijo Srbov na severu. To nasilje Beograda se mora končati, pri tem pa potrebujemo pomoč mednarodne skupnosti, še posebej Evropske unije."

Albin Kurti,
kosovski premier

Zelo pomembno jse mu zdi, da imajo oboje: vladavino prava, brez nasilnih skrajnežev, in varnost ter mir na drugi strani. "Mislim, da zaradi neudeležbe kosovski Srbi trpijo. Kosovski Srbi, ki živijo južno od rekel Ibar, so dobro splošno integrirani in imajo od tega koristi, Srbi na severu Kosova pa ne živijo tako dobro, saj niso integrirani. Torej, tisti Srbi, ki so vključeni, živijo bolje. Beograd pa seveda dela vse, da bi preprečil integracijo Srbov na severu. To nasilje Beograda se mora končati, pri tem pa potrebujemo pomoč mednarodne skupnosti, še posebej Evropske unije," je še dejal Kurti.

Na Blejskem strateškem forumu je bil Kurti na skupni večerji s srbsko premierko Ano Brnabić, slovenskim premierom Robertom Golobom in predsednikom Evropskega svet Charlesom Michelom, kjer so se pogovarjal o prihodnosti regije, kako normalizirati odnose. "Sam sem poudaril, da lahko odnose normaliziramo le z de jure in de facto priznanjem drug drugega. Zato, ker kot veste, na Zahodnem Balkanu imamo včasih de jure priznanje brez dejanskega priznanja, včasih pa de facto priznanje brez pravnega. Potrebujemo pa oboje, to mora veljati za vse države. Po celi regiji morajo biti tudi zaščitene pravice manjšin, sočasno pa jasna simetrija in balans med njimi. Tako bi izpolnili vse zahteve na poti v Evropsko unijo, ki je, kot verjamemo, družina, ki ji pripadamo," je dejal Kurti.

© RTV SLO

Na vprašanje, kdaj lahko potem pričakujemo Zvezo srbskih občin, pa je Kurti odgovoril: "Obstajata dva sporazuma o Zvezi srbskih občin, eden iz leta 2013 in drugi iz leta 2015. To sta zgolj dva od 39 sporazumov, ki so jih moji predhodniki na premierskem položaju sklenili v Bruslju. In, 10. člen sporazuma, ki sem ga jaz v Bruslju sklenil s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem 27. februarja, predvideva implementacijo delov, ki so veljavni in obvezni. Ta osnovni dogovor moramo implementirati v popolnosti in brezpogojno, saj so v tej pogodbi naslovljena vsa odprta vprašanja."

"Odnose na Zahodnem Balkanu lahko normaliziramo le z de jure in de facto priznanjem eden drugega. Zato, ker kot veste, prav na Zahodnem Balkanu imamo včasih de jure priznanje brez dejanskega priznanja, včasih pa de facto priznanje brez pravnega. Potrebujemo pa oboje, to mora veljati za vse države."

Albin Kurti,
kosovski premier

Dogovor iz leta 2015 namreč ni prestal ustavnosti, o kateri je odločalo kosovsko Ustavno sodišče. Ustvarili so namreč zvezo z izvršnimi pooblastili, ki so jih vključili delno iz zakona o vladi in delno iz zakona o občinah. In tako so prekršili kar 23 členov kosovske ustave. "Kar pa se tiče bruseljskega dogovora iz leta 2013, ki ima 15 točk; prvih šest točk je povezanih z oblikovanjem Zveze srbskih občin, večina drugih pa z integracijo Srbov v kosovske institucije, do česar na severu Kosova ni prišlo. Ena od točk pa celo pravi, da Srbija ne sme obstruirati kosovske poti v evropske integracije. Ampak srbski predsednik je 10. decembra lani petim državam Evropske unije, ki niso priznale Kosova, poslal pisma, naj tega ne storijo, s čimer je kršil svoj najdražji bruseljski dogovor," je še povedal Kurti za TV Slovenija.

"Zadeve so torej zelo kompleksne, jaz pa pravim: implementirajmo dogovor, ki sva ga sklenila midva. Nimam se le za premirja Albancev, ampak vseh prebivalcev Kosova. Res je, da na Kosovu živi 93 odstotkov Albancev, ampak tudi štiri odstotke Srbov. Trije odstotki pa so iz drugih manjšin – Romi, Bošnjaki, Aškali, Egipčani, Gorani in Turki. In Srbi imajo, recimo, na Kosovu v parlamentu rezerviranih deset poslanskih mest, če sploh ne glasujejo, jih mora biti v 120-članski skupščini deset. Tudi v vladi mora biti vsaj en srbski minister. Jaz sem vzel Nenada Rašića, s katerim res dobro sodelujem, ga pa zaradi tega sovražijo v Beogradu," je dejal Kurti.

"Tudi v lokalnih skupščinah na Kosovu je 17 odstotkov Srbov. Srbski jezik je na Kosovu uradni jezik na vseh ravneh administracije, po celotnem Kosovu. Zato, verjemite, res se zelo trudimo, delamo najbolje, kot znamo, ampak ni lahko, saj se uradni Beograd ni nikoli v resnici oddaljil od politike Slobodana Miloševića iz preteklosti, niti od Vladimirja Putina v sedanjosti. Kot primer, podpora Evropski uniji je na Kosovu 94-odstotna, v Srbiji je 35-odstotna. Ni lahko, ampak menim, da bi nam z jasno perspektivo vstopa v Evropsko unijo lahko uspel veliki dogovor, da bi zmanjšali napetosti in normalizirali odnose," je v intervjuju za TV Slovenija še dodal Kurti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.