»V Sloveniji skoraj tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov izvira iz prometa«

Onesnažen zrak predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje, diha ga več kot 99 odstotkov ljudi

Svet danes četrtič obeležuje mednarodni dan čistega zraka. Kot opozarjajo Združeni narodi (ZN), onesnažen zrak predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje, diha ga več kot 99 odstotkov ljudi. Ob svetovnem dnevu, ki poteka pod geslom Skupaj za čist zrak, vlade, korporacije in posameznike pozivajo k ukrepanju.

Onesnaženost zraka predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi, letno povzroči sedem milijonov prezgodnjih smrti, so opozorili ZN in dodali, da bi se lahko število prezgodnjih smrti, ki so posledica onesnaženega zraka, do leta 2050 povečalo za 50 odstotkov, če v bližnji prihodnosti ne bo konkretnih in učinkovitih ukrepov.

Na Inštitutu za zdravje in okolje so izpostavili poročilo Evropske agencije za okolje, ki kaže, da 97 odstotkov prebivalcev mestnih območij diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija označuje kot škodljivega za zdravje. Onesnažen zrak v Evropi je smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Kot so poudarili, je onesnažen zrak glavni dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni. Izpostavljenost takšnemu zraku povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, kapi, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni in pljučnega raka. Slaba kakovost zraka je povezana tudi z zmanjšano pljučno funkcijo, vpliva na razvoj možganov in centralni živčni sistem ter povečuje tveganje za prezgodnji porod in zmanjšano telesno težo novorojenčkov. Nova odkritja kažejo tudi na večje tveganje za sladkorno bolezen, debelost in demenco, so našteli.

"V Sloveniji skoraj tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov izvira iz prometa ter negativno vpliva na naše zdravje, okolje in gospodarstvo. Glavni vir onesnaževal iz cestnega prometa predstavljajo motorji na notranje zgorevanje. Države s pretežno starejšim voznim parkom, med katere sodi tudi Slovenija, so soočene z večjimi količinami izpustov, posledično pa tudi višjimi zdravstvenimi stroški. Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno."

Inštitut za zdravje in okolje

"Onesnaženost zraka ne pozna meja. Vsi smo odgovorni za zaščito ozračja in zagotavljanje zdravega zraka za vse," so zapisali v ZN. Svet mora okrepiti partnerstva, osredotočiti se mora na naložbe in s skupnimi močni premagati onesnaženost, pozivajo. Kot so dodali, ima onesnažen zrak tudi negativen vpliv na gospodarstvo, delovno produktivnost, viša stroške zdravstvene oskrbe. Zato tudi gospodarstvu koristi vlaganje v preprečevanje onesnaževanja.

Na Inštitutu za zdravje in okolje so kot enega glavnih virov onesnaževanja zunanjega zraka označili cestni promet. "V Sloveniji skoraj tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov izvira iz prometa ter negativno vpliva na naše zdravje, okolje in gospodarstvo. Glavni vir onesnaževal iz cestnega prometa predstavljajo motorji na notranje zgorevanje. Države s pretežno starejšim voznim parkom, med katere sodi tudi Slovenija, so soočene z večjimi količinami izpustov, posledično pa tudi višjimi zdravstvenimi stroški. Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno," so zapisali.

"Pomembno je, da se v čim krajšem času oblikujejo strategije, ki bodo dizelska goriva nadomestile z ustreznimi alternativnimi gorivi. S tem bomo prispevali k ohranjanju zdravja in okolja," je dejala profesorica Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot so ob tem spomnili, je odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane konec junija sprejel t. i. Lopezovo poročilo o prenovi direktive o kakovosti zunanjega zraka, kar je po njihovem pomemben mejnik na poti k čistejšemu zraku v Evropi.

"Upamo, da bodo odločevalci v EU v razpravah o izboljšanju standardov kakovosti zraka upoštevali apel zdravstvenega sektorja. Ko je v igri naše zdravje, ne smemo več odlašati."

Anne Stauffer,
direktorica organizacije Health and Environment Alliance

Mednarodni dan čistega zraka so na Inštitutu za zdravje in okolje v sodelovanju z organizacijo Health and Environment Alliance obeležili s spletnim dogodkom Building Health Bridges for Clean Air. Generalna direktorica direktorata za javno zdravje z ministrstva za zdravje Vesna Marinko je na njem poudarila, da revizija standardov EU o čistem zraku predstavlja moralno obveznost. "EU ponuja priložnost, da zavzame vodilno vlogo v prizadevanjih za čist zrak, kar lahko bistveno izboljša zdravje prebivalstva in prepreči mnoge bolezni," je dodala.

Direktorica organizacije Health and Environment Alliance Anne Stauffer pa je ocenila, da je vključevanje zdravstvenega sektorja v pozive za doseganje čistega zraka v Evropi doseglo velike razsežnosti. "Upamo, da bodo odločevalci v EU v razpravah o izboljšanju standardov kakovosti zraka upoštevali apel zdravstvenega sektorja. Ko je v igri naše zdravje, ne smemo več odlašati," je dejala.

Generalna skupščina ZN je mednarodni dan, ki poudarja pomen čistega zraka ter nujnost ukrepanja za izboljšanje kakovosti zraka in zaščito zdravja ljudi, uvedla z resolucijo leta 2019. Prvič je bil tako obeležen 7. septembra 2020.