RTV / Zakaj se nihče ne odziva na kršitve poklicnih meril? 

Javno pismo Svetu RTV Slovenija glede oddaje Arena

Spoštovane članice in člani Sveta RTV Slovenija!

Nova uprava RTV Slovenija nam je 8. septembra 2023 v sporočilu za javnost pojasnila, da obstaja uredniška avtonomija in zato ne sme poseči v vsebine, ki nastajajo v programih RTV Slovenija. Ne sme se opredeliti do oddaje Arena, ki smo jo videli na prvem programu TV Slovenija 4. septembra letos; tej sem na svoji strani očital kršitve profesionalnih in novinarskih standardov. Takšnih in podobnih Aren ali prispevkov v informativnem programu, ki so temu podobni, smo se v zadnjih dveh letih nagledali. Ni bilo dovolj?

Na vas se obračam s predlogom in pripombo. To smem storiti po 16. členu Zakona o RTV Slovenija, ki v osmi točki pravi, da vaš svet »obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija«. Morda doslej takšna praksa ni bila zares pogosta in opravičujem se, če bom svojo pripombo in predlog pospremil z daljšim uvodom, ker se mi zdi bistven. Moje mnenje je namreč, da je uprava RTV Slovenija zamudila priložnost – ne za to, da bi posegla v programsko shemo, ampak ker ni sporočila, da so etična in poklicna načela v novinarstvu in v njeni lastni hiši nujen imperativ delovanja. Lahko bi dodala, da zavrača politično agitatorstvo. Zgolj to se je od nje pričakovalo. Ne, nič od tega niti na ravni principa ni želela zapisati. Izvedeli pa smo, da se je potrebno obrniti na varuha pravic gledalcev in poslušalcev, če komu kaj ne paše!

Ironično je novela zakona bila spisana, da bi dosegla »popoln umik strankarske politike iz RTV Slovenija«. Sprejemam, da se uprava ne more konkretno opredeljevati do nobenih ekscesnih oddaj, ki jih je proizvedla prejšnja politična garnitura urednikov in novinarjev. Ki še vedno zaseda svoja mesta in proizvaja tak program. Podoben odgovor bi, kot domnevam, sestavil tudi vaš svet, ki se zaenkrat ni odzval. Toda rad bi spomnil na naslednje: istega smo se naposlušali v času prejšnjega generalnega vodstva, ki ga je utelešal Andrej Grah Whatmough. Kadar je moral zaščititi svoje novinarje in urednike, ni okleval povedati: »Poudarjamo, da so urednik in novinarji pri svojem delu avtonomni in neodvisni.« Nazadnje marca letos. Se je kaj bistvenega spremenilo?

Kaj je s tem narobe? Ni težava v trditvi kot taki, vse je res. Težava je v praznem zakonskem formalizmu, ker zanj skrit odgovor ne more biti zadosten. Nova uprava javnega servisa, ki jo vodi Zvezdan Martić, verjetno stavi na našo potrpežljivost: počakajte še malo, da se bodo zadeve normalizirale. Do kdaj še in zakaj? Suhoparnost odziva na očitke ob Pirkovičevi oddaji pomeni, da nima pripombe na poklicne standarde in med drugim na potencirano zgodbo, kako je policija iskala Jožeta Možino, polno insinuacij o maščevalnem pohodu nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Konstrukt, ki smo se jih v desetletjih politične propagande že nasitili. Kar je novega v zelo kratkem nepodpisanem sporočilu za javnost, je podatek, da so policisti v hiši iskali odgovorno urednico, pristojno za oddajo Intervju. Se pravi, da potemtakem sploh niso iskali Možine?

Nova uprava se moti, če misli, da zadostuje zakonska formalnost. Zakaj pišem vam? Med drugim zato, ker slutim, da bi jo uporabil tudi svet. Ni dovolj reči, da so novinarji in uredniki avtonomni – člani uprave in sveta se ne morete pretvarjati, da ne gledate Arene in drugih oddaj, ki kršijo profesionalne standarde. Ne morete se pretvarjati, da jih ni. Ne morete biti pišmevuhovski, sploh ne do plačnikov RTV prispevka. Ne morete kar molčati in pojasnjevati, da nič ni v vaši pristojnosti. Tudi če se pretvarjate, morate vedeti, kakšne so posledice. V tem smislu je bilo stališče uprave nezadostno.

Lahko bi preprosto povedala, da želi zaščititi novinarske standarde in poklicna načela. Lahko bi izrazila vsaj načelno mnenje. Tako pa se po črki zakona sklicuje le na institut varuha. Ne s predlogom, da ta kaj stori, ampak da gledalci, če jih kaj moti, »svoje pripombe ali predloge naslovijo neposredno na Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev«. Mimogrede, mar ni to tista varuhinja, ki jo je nastavila prejšnja garnitura? Kaj točno nam torej svetujejo in kaj si lahko obetamo? Kaj si lahko obetamo od množice gledalcev, kar se je že dogajalo, ki bodo (strankarsko) organizirano podprle ali napadle tega ali onega novinarja? Bo varuh, kot se je tudi že dogajalo, preprosto preštel pohvale Pirkoviču, ki jih bo več kot pripomb, in potem razglasil zmagovalca?

Znašli smo se v nenavadni situaciji, ko je edini organ javnega zavoda, ki presoja kršitve poklicnih meril, dejansko zgolj varuh. Ostali o njem ne smejo imeti javnega mnenja v aktualni zadevi? Če je po črki zakona uprava odvezana od opredeljevanja glede poklicnih načel in velja podobno za svet, potem to pomeni, da razen poslušalcev, ki se lahko pritožijo varuhu, zanje nihče zares ne skrbi. In potem lahko Pirkovičeve Arene živijo še 100 let. Če ni druge možnosti, kot je skrivanje za navedeno črkobralstvo, potem glede na obstoječi zakon ugotavljam, da mora po 49. členu vaš svet najpozneje v 90 dneh po konstituiranju določiti programske standarde za programe RTV Slovenija in njihove programske zasnove. Vaša ustanovna seja je bila 5. junija letos. Ta rok je minil. Se boste držali črke zakona ali ne?

In zdaj k predlogom in pripombam, ki jih lahko podam v skladu z omenjenim členom zakona in za katere računam, da jih boste upoštevali. Moj prvi predlog se glasi, da spoštujte zakon o RTV Slovenija v navedenem 49. členu. Če smo že pri pravnem formalizmu glede poklicnih in programskih načel, bodite dosledni. Svet zahaja v kršitev zakona. Zelo tragikomično je gledati, če odgovorni na javni radioteleviziji nimajo stališča do oddaje Arena, ker ga menda po zakonu ne smejo imeti, hkrati pa niti niso sprejeli tovrstnih standardov, ki bi jih po zakonu morali.

Ob bolj ironičnem predlogu, ki jemlje zares črkobralstvo, prehajam še k vsebinski pripombi – lahko tudi predlogu. Ta je, da si na javnem servisu ne želim spremljati propagandističnih oddaj z jasnim političnim ciljem. In res nisem edini s takšno željo. Zakonska podlaga očitno pasivno prelaga bdenje nad poklicnimi merili predvsem na pleča gledalcev in poslušalcev, ki se lahko pritožijo ali pa ne. Če je naloga instituta varuha le v tem, da zbira pripombe in pritožbe, nato pa nanje odgovarja, Pravilnik o delovanju varuha pa predvideva samo še smernice, ki jih lahko (ali pa ne) poda za delo ustvarjalcev programskih vsebin, potem na javni radioteleviziji preprosto ni organa ali instance, ki bi lahko aktivno in takoj reagiral na programske ekscese. Uprava in svet bosta vsakič s prstom pokazala na varuha.

Pretekle izkušnje kažejo, da pride varuh(inja) do besede le na sejah sveta, pa še to redko in morda bolj ob predaji letnih ali mesečnih poročil. Varovanje etičnih in profesionalnih standardov je torej skrajno šibko in takšno, da prihaja prepozno in z zamudo, sprotnih ekscesov pa očitno ne uprava ne svet sploh ne smeta komentirati. Opisana sistemska anomalija pomeni slabo popotnico sledenju profesionalnim principom, kar se je v preteklosti že velikokrat pokazalo. Če ni principov, pa so vrata politizaciji vedno na stežaj odprta.

Na koncu bom konkreten: v oddaji Arena je po moje prišlo do kršitev poklicnih načel, ki jih predvidevajo osrednja Poklicna merila in načela novinarske etike. V njih piše marsikaj o nedopustnosti poklicne pristranskosti, sploh politično obarvane. Med drugim ta zahtevajo, da je potrebno novinarjem in urednikom, ki zlorabljajo svoj poklic za širjenje lažnih ali prikrojenih informacij, »preprečiti delo«. Smiselno bi bilo slišati, kaj o tem pravite vi.

Dokument nalaga, da se pri poslušalcih in gledalcih v ničemer ne sme ustvarjati občutka, »da so pristranski oziroma da je njihova profesionalna integriteta okrnjena.« No, mar nista Pirkovič in Jože Možina v omenjeni oddaji storila ravno to? V merilih piše še, da morajo voditelji oddaj ohranjati svojo verodostojnost in se izogibati izražanju svojih osebnih stališč pri vodenju pogovorov ali okroglih miz in pristranskosti pri izbiri vprašanj. Toda Pirkoviču to ni uspelo niti do te mere, da ne bi na koncu odkrito polemiziral s kritiki na svoj račun.

Končno bi v posamezni oddaji moral biti predstavljen najširši možen obseg stališč in mnenj o neki temi. Voditelj Pirkovič pa se nenehno izgovarja, da se ena stran ne odziva na vabila, s čimer legitimira vabila zgolj »svoji« strani, takšna pa je tudi njegova naracija. Z nepristransko držo novinarja/voditelja je treba poslušalcem in gledalcem omogočiti, da si o zadevi sami oblikujejo sodbo, ki bo temeljila na predstavljenih dejstvih, še zahtevajo merila. No, to se v Areni ni zgodilo. Podobno velja, da novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci radijskih in televizijskih programov s svojim javnim in političnim delovanjem ne smejo zlorabiti položaja v RTV Slovenija, škodovati natančnosti, nepristranskosti in verodostojnosti programov RTV Slovenija, ogrožati ugleda in dobrega imena posameznikov ali celotnega javnega zavoda ter zaupanja poslušalcev in gledalcev v vsebino programov.

Očitke tej oddaji sem deloma povzel po svojem komentarju, objavljenem pred dnevi (spodaj). Ker pa ima ta zapis status dopisa vam, svetnikom RTV Slovenija, saj sem presodil, da je situacija preresna in da so pojasnila uprave prešibka na način, kot sem doslej pojasnil, na podlagi 16. člena zakona o RTV Slovenija prosim, da svet obravnava to pismo kot pripombo in predlog gledalca. Da zavzame stališče do tega, ali se bo ob oddajah, kot je bila Arena, odzival ali se ne bo – in kako se bo. Če bo prisluhnil še moji večkrat izraženi pobudi in ob vseh drugih obljubljenih revizijah izpeljal tudi programsko revizijo za čas, ko je radiotelevizijo vodila politično nastavljena garnitura, da se bomo iz tega česa naučili za prihodnost, bo tudi to zanesljivo prispevalo k depolitizaciji hiše. Saj zanjo gre, kajne?

S spoštovanjem,
Boris Vezjak

**Javno pismo je bilo najprej objavljeno na spletnem blogu IN MEDIA RES**

PREBERITE TUDI:

• RTV / Arena o policiji in Kučanu, ki družno preganjata Možino. Zgodilo se je brutalno in tokrat vsem na očeh. >>